МПЦ и спорот со СПЦ

   Edna od kontinuirano aktuelnite e temata za sporot so SPC, i gledjkji deka ovdeka se potegnuvaat diskusii so slichna tematika od strana na Asya, a od druga strana pak na forumov vladee nekakov chuden molk, kako da e nekoja tabu tema, smetam deka slednovo interview so nashiot eminenten teolog i otec Sandzhakovski mozhe da bide od korist vo pravilno razbiranje na ovoj problem i soliden light motive vo otvaranje na konstruktivna diskusija: 

Intervju so otec Otec Stefan Sandjakoski

………………….

8. Kade vo pravoslavniot svet e momentalnoto mesto na nasata MPC?

Aktuelni se razlicni razmisli za nejzinata sostojba! Hristijanstvoto

Crkvata Hristova ja dozivuva kako ziv organizam na teloto Hristovo.

Pomesnite Crkvi se delovi od taa sveta, soborna, apostolska Crkva. Za zal

za nas se uste nema jasno definiran status. Zosto crkovniot suverenitet se

uste ni e osporuvan?

- Ednata, Sveta, Soborna, i Apostolska Crkva svoeto istorisko traenje go

temeli vo kanonskiot red i poredok. Aktuelnite sostojbi vo regijata na

kaknonskoto pravo ne se sovpadlivi so sostojbite srekjavani do Prvata

svetska vojna. Taka na primer juridiskiot status na Ohridskata

arhiepiskopija do nejzinoto ukinuvawe 1767 godina i juridiskiot status na

Pecskata patrijarsija do nejzinoto ukinuvanje vo 1766 godina i potoa, se

najeklatantni primeri za moevo kazuvanje. Ohridskata arhiepiskopija od

1767 godina do denes ne ja dozivea radosta na svoeto kanonsko presozdavawe.

Dodeka pak, Pecskata patrijarsija ja dozivea svojata vozobnova. Posle

Prvata svetska vojna Balkanot dozivea prostorni prestruktuiranja poradi

sozdavanjeto na novi drzavi i sojuzi. Zaradi toa i eparhiite sto i pripagjaa

na Ohridskata arhiepiskopija vo Vardarska Makedonija i pripadnaa na

vozobnovenata Pecskata patrijarsija vo liceto na Srpskata pravoslavna

crkva. Posledniov pravnizki status e definitivnata verifikacija na

lokalnite pravoslavni crkvi na Balkanot. Ovoj se uste aktuelen red i

poredok na Pravoslavnaata Crkva stana predmet na golemi nedorazbiranja.

Obidite pak za vozobnovuvanje na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na

Makedonskata pravoslavna crkva bea napraveni po Vtorata svetska vojna.

Taka vo 1959 godina M.P. Crkva se stekna so avtonomen status po legalen

kanonski pat, a vo 1967 godina bese samoproglasen avtokefalniot satus na

MPC. Cenata za toa bese pogazeniot kanonski red i poredok na

Pravoslavnata Crkva i obvinuvanjata za etnofiletizam i cezaropapizam.

Vakviot redosled na nastanite i rezultatite sto proizlegoa od nego, stanaa

predmet na zestoki polemiki i nedorazbiranja vo pravoslavniot svet. Toa

pak, ukazuva na faktot deka vo pravoslavniot svet, vo poslednive nekolku

stoletija, se slucuva edna od najradikalnite duhovni krizi. Kako sekoja

kriza, taka i ovaa imam vpecatok deka moze da prerasne vo belezit nastan,

dokolku vpletkanite strani vo nea posakaat da ja prifatat kako

nepovtorliva moznost za dlaboki analizi i razvrska na crkovnata zbrka

pred koja pravoslavnite, nedozvoleno dolgo, gi zatvoraat ocite.

10. Konkretno, koj treba da go resava prasanjeto za aftokefalnosta na

nasata Crkva? Poznat e vasiot stav deka toa e isklucivo eklisioloski

problem, sledstveno, rabota za kvalifikuvanite teolozi, no klucot sekogas

go drzat edni race. Tie se vo Carigrad, kaj nasiot severen (crkoven) sosed

ili...?

- Vo nasiov slucaj prasanjeto za avtokefalnosta na MP Crkva kanonski i

pripagja na SP Crkva. Taa spored gore navedeniot kanonski red i poredok na

Crkvata i e Majka Crkva na MP Crkva. Soglasnosta na Srpskata

pravoslavna Crkva za priznavanje na nasata Crkva treba da bide prifatena

od site pomesni avtokefalni pravoslavni crkvi, a potem ozvanicena od

ikumenskiot patrijarh vo Carigrad. Citanjeto na tomosot za priznavanje na

avtokefalnosta potpisan od carigradskiot patrijarh kje bide citan vo

Skopje na denot od priznavanjeto. Takva e kanonskata procedura. Nea site

pravoslavni Makedonci molitveno ja isprosuvaat. Go molime Hrista Boga,

vozglavitelot na Crkvata, Teloto negovo, da gi pocue nasite molitvi.

Dotogas ni pretstojat slozeni i teski pregovori. Ne otstapuvam od stavot

deka prasanjeto za avtokefalnosta e pred se teolosko, odnosno

eklisiolosko prasanje. No, nikogas ne sum go sporel ucestvoto na

politickata, psiholoskata istoriskata i socioloskata dimenzija vo toa

prasanje. ……

- Od aspekt na pravoslavnata teologija za Crkvata, Ohridska arhiepiskopija e drevnoto ime na nasava Crkva. Od toa ime ne treba da se bega. Bez toa ime

e tesko da se razbere nasiot crkoven identitet. Spored mene prasanjeto za

promenata na imeto ne vleguva vo korpusot na sustinski eklisioloski

prasanja. No nesporno e negovoto znacenje za naseto nacionalno prasanje.

Opasnosta e vo poroznosta na granicite na etnofiletizmot. Nikogas ne kje

zgresime ako kanonski go resavame sustinskoto prasanje za sozdavanje na

avtenticna pravoslavna crkva. Imeto na crkvata e eden vid rezime na site

nejzini karakteristicni osobenosti. Nasata Crkva mora da bide ziva,

zdrava i avtenticna liturgiska zaednica cija vera e verata na apostolite

Hristovi. Slava mu na Boga, nea ja ima, daleku od toa da ja nema. No siot nas

denesen razgovor ukazuva na faktot deka e raslabena i getoizirana vo

krugot na crkovnite avlii.

http://bogomislie.bravehost.com/biblioteka/2-intervju.pdf

Изменето од Marko sk - 28.Декември.2008 во 00:51

Автор	Порака Тема Пребарувај Опции за темата Внеси реплика Внеси нова тема Верзија за печатење Преведи Тема
Marko sk Профил од член Испрати лична порака Најди пораки од член Додај во листа на пријатели Сениор Регистриран: 08.Ноември.2008 Статус: Офлајн Поени: 887	Опции за коментарот Внеси реплика Цитирај Marko sk Благодарам(0) Цитирај Одговор Испратена: 28.Декември.2008 во 00:37
	Edna od kontinuirano aktuelnite e temata za sporot so SPC, i gledjkji deka ovdeka se potegnuvaat diskusii so slichna tematika od strana na Asya, a od druga strana pak na forumov vladee nekakov chuden molk, kako da e nekoja tabu tema, smetam deka slednovo interview so nashiot eminenten teolog i otec Sandzhakovski mozhe da bide od korist vo pravilno razbiranje na ovoj problem i soliden light motive vo otvaranje na konstruktivna diskusija: Intervju so otec Otec Stefan Sandjakoski …………………. 8. Kade vo pravoslavniot svet e momentalnoto mesto na nasata MPC? Aktuelni se razlicni razmisli za nejzinata sostojba! Hristijanstvoto Crkvata Hristova ja dozivuva kako ziv organizam na teloto Hristovo. Pomesnite Crkvi se delovi od taa sveta, soborna, apostolska Crkva. Za zal za nas se uste nema jasno definiran status. Zosto crkovniot suverenitet se uste ni e osporuvan? - Ednata, Sveta, Soborna, i Apostolska Crkva svoeto istorisko traenje go temeli vo kanonskiot red i poredok. Aktuelnite sostojbi vo regijata na kaknonskoto pravo ne se sovpadlivi so sostojbite srekjavani do Prvata svetska vojna. Taka na primer juridiskiot status na Ohridskata arhiepiskopija do nejzinoto ukinuvawe 1767 godina i juridiskiot status na Pecskata patrijarsija do nejzinoto ukinuvanje vo 1766 godina i potoa, se najeklatantni primeri za moevo kazuvanje. Ohridskata arhiepiskopija od 1767 godina do denes ne ja dozivea radosta na svoeto kanonsko presozdavawe. Dodeka pak, Pecskata patrijarsija ja dozivea svojata vozobnova. Posle Prvata svetska vojna Balkanot dozivea prostorni prestruktuiranja poradi sozdavanjeto na novi drzavi i sojuzi. Zaradi toa i eparhiite sto i pripagjaa na Ohridskata arhiepiskopija vo Vardarska Makedonija i pripadnaa na vozobnovenata Pecskata patrijarsija vo liceto na Srpskata pravoslavna crkva. Posledniov pravnizki status e definitivnata verifikacija na lokalnite pravoslavni crkvi na Balkanot. Ovoj se uste aktuelen red i poredok na Pravoslavnaata Crkva stana predmet na golemi nedorazbiranja. Obidite pak za vozobnovuvanje na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva bea napraveni po Vtorata svetska vojna. Taka vo 1959 godina M.P. Crkva se stekna so avtonomen status po legalen kanonski pat, a vo 1967 godina bese samoproglasen avtokefalniot satus na MPC. Cenata za toa bese pogazeniot kanonski red i poredok na Pravoslavnata Crkva i obvinuvanjata za etnofiletizam i cezaropapizam. Vakviot redosled na nastanite i rezultatite sto proizlegoa od nego, stanaa predmet na zestoki polemiki i nedorazbiranja vo pravoslavniot svet. Toa pak, ukazuva na faktot deka vo pravoslavniot svet, vo poslednive nekolku stoletija, se slucuva edna od najradikalnite duhovni krizi. Kako sekoja kriza, taka i ovaa imam vpecatok deka moze da prerasne vo belezit nastan, dokolku vpletkanite strani vo nea posakaat da ja prifatat kako nepovtorliva moznost za dlaboki analizi i razvrska na crkovnata zbrka pred koja pravoslavnite, nedozvoleno dolgo, gi zatvoraat ocite. 10. Konkretno, koj treba da go resava prasanjeto za aftokefalnosta na nasata Crkva? Poznat e vasiot stav deka toa e isklucivo eklisioloski problem, sledstveno, rabota za kvalifikuvanite teolozi, no klucot sekogas go drzat edni race. Tie se vo Carigrad, kaj nasiot severen (crkoven) sosed ili...? - Vo nasiov slucaj prasanjeto za avtokefalnosta na MP Crkva kanonski i pripagja na SP Crkva. Taa spored gore navedeniot kanonski red i poredok na Crkvata i e Majka Crkva na MP Crkva. Soglasnosta na Srpskata pravoslavna Crkva za priznavanje na nasata Crkva treba da bide prifatena od site pomesni avtokefalni pravoslavni crkvi, a potem ozvanicena od ikumenskiot patrijarh vo Carigrad. Citanjeto na tomosot za priznavanje na avtokefalnosta potpisan od carigradskiot patrijarh kje bide citan vo Skopje na denot od priznavanjeto. Takva e kanonskata procedura. Nea site pravoslavni Makedonci molitveno ja isprosuvaat. Go molime Hrista Boga, vozglavitelot na Crkvata, Teloto negovo, da gi pocue nasite molitvi. Dotogas ni pretstojat slozeni i teski pregovori. Ne otstapuvam od stavot deka prasanjeto za avtokefalnosta e pred se teolosko, odnosno eklisiolosko prasanje. No, nikogas ne sum go sporel ucestvoto na politickata, psiholoskata istoriskata i socioloskata dimenzija vo toa prasanje. …… - Od aspekt na pravoslavnata teologija za Crkvata, Ohridska arhiepiskopija e drevnoto ime na nasava Crkva. Od toa ime ne treba da se bega. Bez toa ime e tesko da se razbere nasiot crkoven identitet. Spored mene prasanjeto za promenata na imeto ne vleguva vo korpusot na sustinski eklisioloski prasanja. No nesporno e negovoto znacenje za naseto nacionalno prasanje. Opasnosta e vo poroznosta na granicite na etnofiletizmot. Nikogas ne kje zgresime ako kanonski go resavame sustinskoto prasanje za sozdavanje na avtenticna pravoslavna crkva. Imeto na crkvata e eden vid rezime na site nejzini karakteristicni osobenosti. Nasata Crkva mora da bide ziva, zdrava i avtenticna liturgiska zaednica cija vera e verata na apostolite Hristovi. Slava mu na Boga, nea ja ima, daleku od toa da ja nema. No siot nas denesen razgovor ukazuva na faktot deka e raslabena i getoizirana vo krugot na crkovnite avlii. http://bogomislie.bravehost.com/biblioteka/2-intervju.pdf Изменето од Marko sk - 28.Декември.2008 во 00:51

Внеси реплика	страница <1 18 1920
Tweet