Тројство или Четворство?

Treto poglavje

Protivstavuvawe na bo`estvenosta na Isusovata li~nost so

tradicionalni dokazi .

         Bo`estvenosta na Isa a.s. (Isus), hristijanite ja doka-

`uvat so nekoi predanija od Evangelijata, od koi pove}eto

se vo Evangelieto spored Jovan. Vo slednite redovi gi nave-

duvame nivnite dokazi i go nivelirame nivniot obid so is-

tite toa da go doka`at:

         Niven prv dokaz:

         Oslovuvawe na Isa a.s. (Isus) so izrazot "Sin Bo`ji".

         Toj dokaz ne e validen od dve pri~ini:

         1.Prva pri~ina:

         Koristeweto na izrazot "Sin Bo`ji e sprotiven na

izrazot "Sinot ~ove~ki", kako i na izrazot "Sin Davidov" so koj se oslovuva Isa a.s. (Isus). Poglednete go izrazot "Sinot  ~ove~ki" so koj se oslovuva toj vo Evangelieto spored Matej: (8:20;  9:6;  16:13,27;  17:9,12,22;  18:11;  19:28;  20:18,28;  24:27;  26:24,45,64); potoa izrazot - "Sin Davidov" ,  vo istoto Evangelie: (9:27;  12:23;  15:22;  20: 30,31;  21:9,15;  22:42), kako i vo Evangelieto spored Marko: (10 : 47,48), i Evangelieto spored Luka: (18 : 38, 39).

         Geneologijata na Isa a.s. (Isus) koja se povrzuva so Da-

vid, potoa so Ja'kub (Jakov) sinot Ishakov sinot Ibrahimov

a.s. (Avraam), a koja e navedena vo Evangelieto spored Matej (1:1,17), i Evangelieto spored Luka (3:23-34), jasno ni govori

deka Isa a.s. (Isus) vodi poteklo od spomnatite veroves -

nici koi se potomci na prviot ~ovek na zemjata Adem a.s. -

(Adam) , kako i toa deka e toj sin na ~ovek, a sosema e jasno

deka sinot ~ove~ki mo`e da bide samo ~ovek, no nikako Sin

Bo`ji.

         2. Vtora pri~ina :

         Zborot "sin" vo nivniot govor "Sin Bo`ji" nemo`e da ima svoe realno zna~ewe, bidejki pravoto zna~ewe na zborot

"sin", na site jazici vo svetot, onoj koj e roden od dva rodi - tela, {to e vo slu~ajot na Isa a.s. (Isus) , toa e nevozmo`no.

Toa zna~i deka vo toj slu~aj se raboti za metafora, ~ie zna-

~ewe e : "dobar i bezgre{en ~ovek".

122

         Dokaz za takvoto metafori~ko zna~ewe se zborovite na

vojskovodecot stotnik, navedeni vo Evangelijata spored Marko i Luka. Evangelieto spored Marko (15 : 39) bele`i:

         "...re~e:"Navistina, ovoj ~ovek be{e Bo`ji Sin".

         A vo Evangelieto spored Luka (23 : 47) se veli vaka:

         "A koga stotnikot vide {to se slu~i, po~na da go slaviBoga, velejki:,,Navistina , ovoj ~ovek be{e praveden".

         Taka zborot "praveden" , na Luka, e zamenet so zborot na

na Marko " Bo`ji Sin" . I ako se zanemari protivre~jeto

pome|u ovie dva teksta koe se slu~ilo poradi kontinuira - noto iskrivuvawe na Evangelijata, so cel da se doka`e Bo`estvenosta na Isus, a ako se pretpostavi deka dvata teksta se ispravni, pa toga{ vo niv postoi dokaz deka  e

dozvoleno pravedniot i dobar ~ovek da se narekuva"Bo`ji

Sin" , na toa prvenstveno {to stotnikot ve}e na dve mesta

rekol deka Isus e ~ovek.

         Vo Evangelijata, sem Isus, so izrazot "Bo`ji Sin" se oslovuvaat i mnogu drugi dobri lu|e, kako {to se oslovuvaat i storitelite na zlodela so zborot " Sotonovi sinovi".

         Vo Evangelieto spored Matej (5 : 9, 44, 45) se veli:

         "(9)Bla`eni se mirotvorcite, zo{to tie }e bidat nare~eni sinovi Bo`ji! (44) A jas vi velam qubete gisvoite

neprijateli i molete se za onie, koi ve gonat; (45) za da

bidete sinovi na va{iot Tatko, Koj e vo nebesata, ...".

         I taka, spored prethodnite re~enici, Isus gi nare~e mirotvorcite "sinovi Bo`ji", a Boga Go nare~e " Tatko ".

         ]e navedeme nekolku fragmenti od razgovorot na Isus

so evreite, pribele`eni vo Evangelieto spored Jovan (8:41,

42,44) :

         "(41)Vie gi vr{ite delata na tatka si.,,Nie ne sme ro-

deni od bludstvo; imame eden Tatko Bog." (42) Isus im re~e:

,,Ako Bog be{e va{ Tatko, }e me qubevte mene;(44)Vie po -

teknuvate od va{iot tatko - |avolot, i sakate da gi

ispolnuvate `elbite na tatka si."

         Evreite tvrdat deka se Bo`ji sinovi, odnosno deka se

dobri i na Allah pokorni, a Isa a.s. (Isus) im vozvra}a deka

se izmamnici, na |avolot predani i negovi sinovi; a toj (|a- volot) e samo izmamnik i tatko na izmamnicite.

123

         A vo bukvalen smisol, bez somnevawe, nitu Bog nitu |avolot ne im e tatko. Zatoa mora da se prifati metafori- ~noto zna~ewe na tie izrazi. Potrebata na vakvoto razbi -rawe go potvrduvaat mnogubrojnite izvadoci. Vo niv spa|aat i slednite:

         - Prvo Jovanovo poslanie:

         "(8) Koj vr{i grev od |avolot e, zo{to |avolot gre{i od po~etok...(9) Sekoj koj e roden od Boga ne vr{i grev, zo-

{to Negovoto seme ostanuva vo nego; i ne mo`e da gre{i,

zo{to e roden od Boga. (10) Po ova se poznavaat Bo`jite

deca i |avolskite deca...". (3 : 8, 9,10).

         "...sekoj koj qubi od Boga e roden i Go poznava boga".

 (4 : 7) .

         "(1) Sekoj koj veruva deka Isus e Hristos, roden e od Boga; sekoj,koj go qubi roditelot, go qubii onoj koj e roden od nego. (2) Po toa  poznavame deka gi qubime Bo`ji- te deca;koga go qubime Boga i gi pazime negovite zapovedi"

(5 : 1-2).

         Poslanie do Rimjanite (8 :14) :

         "Site onie, koi gi vodi Bo`jiot duh - tie se Bo`ji si-

novi".

         Poslanie do Filipjanite (2 : 14 -15) :

         "(14) Pravete s# bez ropot i dvoumewe, (15) za da bide te besprekorni i ~isti, neporo~ni Bo`ji ~eda...".

         I bez somnevawe, nikoj od spomnatite vo ovie citati,

vo bukvalen smisol na zborovite ne e Bo`je ~edo, pa nu`no e

da se prifati figurativnoto zna~ewe. Vo toj kontekst, vo

knigite na Stariot zavet se spomnuva izrazot "Bo`ji Sin",

a "Tatko" so zna~ewe Bog , na bezbroj mesta:

         Vo evangelieto spored Luka (3 : 38) za Adem a.s. (Adam) se veli deka e "Bo`ji sin ".

         A vo knigata Izlez (4 :22) , Izrael se oslovuva so "Sin Bo`ji prvorodenec", kako i Davud a.s. (David) vo Psalmite (89 : 26, 27) se oslovuva so "prvorodenec", a za Boga se veli deka e negov '' Tatko ".

         Vo knigata na prorokot Eremija (31: 9) , Efrem se nare-

kuva"prvenec", a za Gospod se koristi izrazot " Tatko na Izrael".

         Vo vtora kniga Samoil (7:14) Solomon e nare~en "Sin Bo`ji", a za Bog e upotreben izrazot " negov Tatko ".

124

         No i koga izrazot "Sin Bo`ji", so koj se oslovuva Isus

bi bil dokaz za negovata bo`estvenost, toga{ Adem, Izrael,  Efrajim, Davud i Sulejman a.s. bi imale pogolemo pravo na taa bo`enstvenost, bidejki site trojca se osloveni so izrazot "sin prvorodenec".

         Isto taka, na pove}e mesta, za site Izraelci se koristi

izrazot "Bo`ji sinovi". Pogledni: Vtorozakonie (14:1 i 32:

19);  Kniga na prorok Isaija (1:2;  30:1 i 63:8);  Kniga na pro-

rok Osija (1:10).

         Vo vtorozakonie (6 :2 i 4) po izrazot "Bo`ji sinovi" se

misli na Ademovite a.s. (Adamovi) sinovi.

         Vo Knigata na prorok Isaija (63:16 i 64:8) za Boga se

veli: "Tatko na site Izraelci".

         Vo Jov (38 : 7) se veli :

         "... i izvikuvaa Bo`jite sinovi?" 1

         A vo psalmite (68 : 5) :

         " Tatko na sira~iwata, branitel na vdovicite,Bog e

vo svoeto sveto `iveali{te".

         Vo site navedeni fragmenti, neophodno pribe`i{te e

metafori~koto zna~ewe. I nikoj od sledbenicite na Knigi

ne tvrdi deka tie citati se razbiraat vo bukvalen smisol na zborot. I kako {to e neosnovano i nedozvoleno veruvaweto vo bo`estvenosta na Adem a.s., i negovite deca, potoa na Ja'kub, Efraim, Davud, Sulejman, site Izraelci i site sira-

~iwa (Jetimi), taka ne e dozvoleno veruvaweto vo bo`estve-

nosta na Isa a.s. (Isus) samo poradi toa {to e osloven so nekoi  izrazi ~ie bukvalno zna~ewe e nesakano.

         Nivniot vtor dokaz :

         Tvrdewe deka Isa a.s. (Isus) e od neboto, a ne od ovoj zemski svet, kako {to e navedeno vo Evangelieto spored

Jovan (8 :23) :

         " Im re~e u{te:,,Vie ste od dolu, jas sum odozgora; vie

ste od svetov, jas ne sum od svetov."

         Tie, za ovie zborovi, zamisluvaat deka Isus e Bog koj slegol od Bog Tatko koj ne e od ovoj svet.

125

         Ova tolkuvawe e neispravno i sprotivno na  realno- sta, bidejki Isa a.s. (Isus) navistina bil od ovoj svet. Na nivniot komentar se odgovara dvojno :

         1.Prvo :

         Ovoj komentar ne se soglasuva nitu so razumni, nitu pak so tradicionalni dokazi.

         2.Vtoro :

         Istite zborovi Isus gi rekol na svoite u~enici, vo Evangelieto spored Jovan (15 :19) :

         " Ako bevte od ovoj svet, svetot bi gi qubel svoite;

no bidejki ne ste od svetov - tuku jas ve izbrav od svetot-

zatoa svetot ve mrazi."

         "(14) Jas im go predadov Tvoeto slovo i svetot gi zam- razi, zo{to ne se od svetot, kako {to i jas ne sum od sve - 

tot. (16) Tie ne se od svetot, kako {to ni jas ne sum od svetot." (17:14,16) .

         Isus, vo ovie zborovi, se poistovetuva so svoite u~e -

nici vo nepripa|aweto na ovoj svet.

         Pa, ako ovoj govor, bo`estvenosta na Isus ja pravi nu`na, toga{ i site negovi u~enici mora da bidat bo`estva. Bidejki hristijanite ja negiraat bo`estvenosta na Isuso -

vite u~enici, toa jasno ja potvrduva neosnovanosta na ovoj niven komentar. To~no e toa deka Isus i negovite u~enici ne bile u~nici od nizok rang vo ovoj svet, tuku bile u~enici na onoj svet (ahiret), bidejki tragaa po Allahovoto zadovol-

stvo. Ovaa metafora e prostraneta na mnogu jazici. Pa taka, za asketite i dobrite lu|e se veli: " Tie, navistina  ne se od ovoj svet".

         Nivniot tret dokaz :

         Tvrdewe deka Isus i "Tatkoto" se edno. Ovie Isusovi   zborovi se nao|aat vo Evangelieto spored Jovan (10 :30) :

         "Jas i Tatko Mi edno sme".

         Ovoj govor, po nivno mislewe, uka`uva na Isusovoto

soedinuvawe so Boga, koj go pravi da bide Bog isto kako Nego.

         Ova tolkuvawe isto taka e neispravno poradi dve

pri~ini :

         1.Prva pri~ina:

         Spored nivnoto razmisluvawe Isus (Isa a.s.) e ~ovek so

126

du{a koja e vo sostojba da zboruva, no toj so Boga ne e soedi - net vo smisol na negovata ~ove~nost, tuku velat deka so Bog e soedineta negovata bo`estvena a ne ~ove~ka priroda.

         Me|utoa, bidejki tie pod imeto Isus (Isa a.s.)  ja pod - razbiraat i negovata bo`estvena i ~ove~ka priroda zaedno, pa|a vo voda nivniot prethoden komentar.

         2.Vtora pri~ina:

         Sli~en govor se odnesuva i na u~enicite (apostolite) .

         Vo Evangelieto spored Jovan (17:21-23) se veli:

         "(21)...za da bidat site edno;kako {to si ti,Tatko, vo mene, i jas vo tebe, taka i tie da bidat edno vo nas, za da veruva svetot deka ti me isprati.(22) I slavata {to mi

ja dade, im ja dadov nim, za da bidat edno, kako {to sme nie

edno;(23) Jas vo niv, a ti vo mene, za da bidat sovr{eni vo edno, za da znae svetot deka ti si me ispratil, i deka gi qube{e niv, kako {to me qube{e mene."

         Navedenite zborovi vo ovie fragmenti govorat za nego- voto soedinuvawe so Boga i nivnoto me|usebno soedinuvawe.

         I kako {to e jasno deka nivnoto soedinuvawe ne e vis -

tinsko, taka e o~igledno deka i Isusovoto a.s. soedinuvawe

so Boga ne e vistinsko. A ispravnoto zna~ewe na soedinuva- weto vo ovoj slu~aj e "pokoruvaweto na odredbite na Voz-

vi{eniot Bog i pravewe dobri dela". Vo toa se izedna~u- vaat Isus, negovite u~enici i site vernici. Razlikata e

samo vo silata na verata i nejzinata slabost. Isusovata a.s.

pokornost i sovr{enost vo obo`uvaweto na Allah , bez

somnevawe,  e pogolema od negovite u~enici, a pod soedinu -

vawe ovdeka se podrazbira ednakvosta na nivnite `elbi i nivnoto u~ewe. Tie se kako edno vo pokornosta kon Boga i izvr{uvaweto na Negovite naredbi i qubov kon Nego. I kako {to ne se misli na telesno soedinuvawe na ednite so drugite ili so Isus, isto taka ne se misli na soedinuvawe na

Isus so Bo`joto bitie vo bukvalen smisol.

         Nivniot ~etvrti dokaz:

         Tvrdeweto deka gledaweto vo Isus e isto {to i gle-

dawe vo Boga, bidejki toj e vo Tatkoto, a Tatkoto e vo nego.

         Vo Evangelieto spored Jovan (14: 9 -10) se veli:

127

         "(9)...Koj me videl mene, go videl i Tatkoto; toga{ kako veli{ ti: 'Poka`ini go Tatkoto! ' (10) Ne veruva{ li deka jas sum vo Tatkoto i deka Tatkoto e vo mene? Zboro- vite {to vi gi ka`uvam, ne gi zboruvam od sebe;Tatkoto, koj e vo mene, toj gi pravi delata."

         I ovoj govor, spored niv, e dokaz za Isusovata a.s. bogo-

likost, bidejki gledaweto vo nego e istovetno so gledaweto vo Boga koj prestojuva vo nego.

         I ova e neosnovano poradi dva argumenta :

         1.Prv dokaz:

         Da se vidi Bog na ovoj svet, spored nivniot govor vo

nivnite poslanija e nevozmo`no. Da se vidi Isus a.s. ne e

isto kako da se vidi Bog. Tie gledaweto go komentirat so soznanie. Da se spoznae Isus a.s. vo telesen smisol, isto taka, ne zna~i soedinuvawe. To~no e vsu{nost samo toa, deka

onoj koj gi videl delata {to gi pravi Isus, e isto kako da

gi videl Bo`jite dela, bidejki tie se slu~ile po negova

naredba i negova volja.

         2.Vtor dokaz:

         Istiot govor se odnesuva i za apostolite. Vo Evange -

lieto spored Jovan (14 : 20) se veli:

         " Vo onoj den }e soznaete deka jas sum vo mojot Tatko,

i vie vo mene i jas vo vas."

         Vo Evangelieto spored Jovan (17:21) stoi:

        "...za da bidat site edno; kako {to si ti, Tatko, vo mene, ijas vo tebe, taka i tie da bidat edno vo nas...".

         Vo Prvoto Poslanie do Korintjanite (6 :19) pi{uva:

         "Ili ne znaete deka va{eto telo e hram na svetiot

duh, koj e vo vas, kogo go imate od boga, pa ne si pripa|ate

samo na sebesi?"

         A vo Vtoroto Poslanie do Korintjanite (6 :16) se veli:

        "....nie sme hram na `iviot Bog...".

         Vo Poslanieto do Efesjanite (4 : 6) se veli:

         "Eden Bog i Tatko na site, koj e nad site, i preku site

i vo site."

         Koga ovie zborovi bi bile znak za otelotvoruvawe i

potvrduvawe za bogolikosta na Isus a.s., toga{ od toa proiz- leguva deka site negovi u~enici, site Korintjani i site Efesjani se bogovi. Vistinskiot komentar na ovie zborovi e : Spomnatoto otelotvoruvawe na Boga vo nekogo; ili

128

ne~ie otelotvoruvawe vo Boga; ili ne~ie vo Isus a.s.; ili otelotvoruvawe na Isus a s. vo nego, zna~i pokoruvawe na naredbite na niv dvajca (Bog i Isus a.s.) . A spoznavaweto

i pokoruvaweto na Isus e na ist stepen kako spoznavaweto i pokoruvaweto na Boga.

         Blagoroden ~itatelu !

         Znaj deka naveduvaweto na predhodnite citati e so

pretpostavka deka se ispravni; samo poradi uka`uvaweto na

potrebata za doka`uvawe na neosnovanosta na nivnite komentari za proglasuvaweto na Isus za Bog.

         Nie muslimanite nikako ne veruvame deka toa {to e navedeno vo Evangelijata e Isusov govor ili govor na nego- vite u~enici, bidejki na lanecot na prenositelite na site nivni knigi, pa i na ~etirite Evangelija im se izgubila sekoja traga.

         Na{eto Islamsko veruvawe e deka Isus a.s. i negovite

u~enici se ~isti od tie nivni neverni~ki ideologii.

         Nie svedo~ime deka samo Allah e Bog i deka toj nema pridru`nik nitu partner, a deka Muhammed a.s. e Negov rob i pratenik, a Isus a.s. isto taka e negov rob i pratenik, a Isusovite u~enici se negovi prestavnici.

Anulirawe na trojstvoto

         Sor`i voved i tri pogjavja:

                Voved: Objasnuvawa koi davaat uvid vo poglavjata.

Prvo poglavje: Protivstavuvawe na trojstvoto so razumni

                             dokazi.

Vtoro poglavje: Protivstavuvawe na trojstvo so zborovite

                               na Isa a.s. (Isus).

Treto poglavje: Protivstavuvawe na bo`estvenata priroda

                               na Isusovata li~nost so tradicionalni

                               dokazi.

107

Voved

Objasnuvawa koi davaat uvid vo poglavjeto

         Prvo:

         Stariot zavet ni govori deka Allah e eden i edinstven.

Deka nema nitu sopruga ,nitu dete. Toj e `iv i besmrten. Vo

sostojba e da napravi se {to }e posaka. Ni{to ne e sli~no na negovoto bitie nitu na negovite svojstva. Ovoj fakt e so-

sema jasen i za nego postojat mnogu dokazi {to e premnogu da

se navedat.

         Vtoro:

         Da se obo`uva nekoj pokraj Allah e strogo zabraneto,

zabranata se nao|a na pove}e mesta vo Tevratot (Torata).

Eve samo nekolku od tie zkoni: Izlez (20:3,4,5,23; 34:14,17);

Vtorozakonie (13:1-11; 17:2-7).

         Tevratot nareduva da se ubie sekoj koj povikuva na obo`uvawe pokraj Allah ,pa iako toa bi bil i verovesnik komu mu se dadeni muxizi1. Tevratot jasno govori deka mora da se kamenuva sekoj koj mu se klawa na nekoj ili ne{to sem

na Allah ili pak na toa }e natera drug, bilo da e toa ma{ko

ili `ensko,bilo da e blizka rodbina ili prijatel.

         Treto:

         Vo Tevratot se navedeni izvadoci koi nedvosmisleno

ka`uvaat deka Vozvi{eniot Allah e ~ist ,bez nedostatoci i

deka ni{to na Nego ne nalikuva. Vo Vtorozkonie (4:12,15) -

stoi: "(12) Gospod vi zboruva{e vam od sredinata na ognot;

vie go ~uvte glasot na zborovite, no ne vidovte obraz, a

samo glas. (15)...Vo onoj den koga Gospod,va{iot Bog,vi zbo-

ruva{e pred ognot na Horiv, ne vidovte nikakov lik...".

108

         I noviot zavet isto taka potvrduva deka e nevozmo`no

na ovoj svet da se vidi Gospod. Poglednete go tekstot vo

Evangelieto spored Jovan (1:18) :

         "Boga nikoj nikoga{ ne go videl."

         Vo Prvo Poslanie do Timotej (6 : 16) stoi:

         "...Kogo nikoj od lu|eto ne Go videl nitu mo`e da go

vidi".

         Vo Prvo Jovanovo Poslanie (4 :12) se veli:

         "Boga nikoj nikoga{ne Go videl...".

         So predhodnite zborovi e doka`ano deka nema ni{to 

{to e sli~no na Vozvi{eniot Allah, deka e nevozmo`no da

Go vidime na ovoj svet i deka onoj koj vo sebe sodr`i ~ove~-

ka dimenzija, nikako ne mo`e da bide Bog, pa koga i vo "bo-

`jiot "govor ili govorot na verovesnikot bi se upotrebil

izrazot "bog" ili "gospod". Bidejki, me|usebnite protiv -

re~ni zborovi ne mo`at da se zemat kako razumni dokazi. Na

mnogu mesta vo knigite na dvata Zaveta, so zbor~eto "bog" se

oslovuvaat: kralevite, Mojsie,Izraelevite sudii, dobrite lu|e,mnogubrojni poedinci, pa duri i prokolnatiot |avol.

Toa e zatoa {to ovoj zbor, ako se koristi vo bilo koe zna -

~ewe sem vo negovoto vistinsko, vo sekoja nova upotreba }e

poprimi i novo zna~ewe. I za da ne se pojavi zabuna kaj ~i -

tatelot u{te na samiot po~etok, potrebno e da se napomene deka samiot kontekst jasno uka`uva na toa zna~ewe. Zatoa

na razumen ~ovek ne mu prilega, so oslovuvawe na nekoi lu|e

so ovoj zbor da go prifati kako dokaz deka toj e navistina

Bog ili sin Bo`ji, a istovremeno da gi zanemari site razu  - mni i ispravni tradicionalni dokazi.

         ^etvrto :

         So veruvawe vo trojstvo, ne do{ol nitu eden veroves -  nik i trojstvoto ne e objaveno vo nitu edna nebesna Kniga, a

deka toa ne spomnato vo Tevratot ne treba da se objasnuva,

bidejki nitu denes, nitu na edno mesto ne postoi jasen tekst,

nitu pak na toa aludira. Evrejskite Nau~nici u{te od vre -

meto na Mojsej  pa se do denes ne go proznavaat trojstvoto i

ne se zadovolni toa da im se pripi{e na nivnite knigi. Ako

trojstvoto e vistina, toga{, Mojsej i ostanatite evrejski ve-

rovesnici, i nivniot posleden pratenik Isus ,bi morale vo  podrobnosti da go objasnat, bidejki im bilo naredeno da gi

109

objasnuvaat i pomalku va`e~kite propisi vo verata i zako - not. Privrzanicite na trojstvoto veruvaat deka toa nivno

veruvawe e klu~ za nivniot uspeh i spas, i deka nikoj nema da

bide spasen bez nego,pa makar toj bil Bo`ji verovesnik ili ne. Pa kako e toga{ vozmo`no,site verovesnici da zaminale nale od ovoj svet, bez da ja dostavat i objasnat taa vera?!

         Vo isto vreme podrobno gi objasnile pomalku va`e~ - kite propisi ,a za nekoi zboruvale i pove}e pati uka`uvajki na potrebata za nivno za~uvuvawe i rabotewe spored niv i dol`nosta da se ubie sekoj {to }e gi zapostavi.

         Za~uduva faktot {to Isa a.s. (Isus) ,posledniot vero - vesnik od Izraelskiot narod  i eden od stolbovite na troj -stvoto kaj hristijanite e vozdignat na nebesa, bez da im  go objasni na svoite sledbenici toa veruvawe so zborovi tolku jasni {to ne e potreb nikakov komentar. Zo{to ne rekol: "Bog se trojca",

         Tatko,Sin i Duh svet. Sinot - vtoriot Bog so mene e vrzan na ovoj ili onoj na~in, povrzan e so vrska {to e nad -

vor od domenot na va{ite umovi." Ili zo{to, na nekoj drug na~in ne go objasnil toa veruvawe?!

         Fakt e deka sledbenicite na trojstvoto nemaat nitu eden dokaz za nivnoto veruvawe. Tie iznesuvaat samo komen- tari koi se daleku od jasnite govori,za koi ne treba nikakvo

objasnuvawe.

         Avtorot na knigata Mizanul- Hak , sve{tenikot dr. Fonder vo svojata kniga Miftahul-esrar,pra{uva: "Zo{to

Isus ,za negovata bogolikost jasno ne se izrazil? Zo{to ed-

nostavno ne rekol: "Jas sum bog"? Za da potoa sam odgovori na pra{aweto so zborovite: "Navistina,nikoj ne bil vo sos-

tojba da ja razbere sr`tta na ovaa vrska i soedinuvawe, pred

negovoto voskresnuvawe i vozdigawe na nebo. Da rekol otvoreno: "Jas sum bog",tie bi razbrale deka i so negovoto ~ove~ko telo e  bog, a toa ne e to~no. Postojat mnogu raboti koi gi rekol samo na svoite u~enici,kako {to stoi vo Evan- gelieto spored Jovan (16: 12) : " Imam u{te mnogu da vi ka`am, no sega ne mo`ete da nosite."  Zatoa evrejskite nau-

~nici  se obidoa pove}e pati da go kamenuvaat,  i pokraj toa {to toj se obiduval na misteriozen na~in da im ja objasni negovata bogolikost."

110

         Odgovorajki mu na dr.Fonder, mu velime sledno:

         Prvo:

         Tvojot odgovor e mnogu slab. Bidejki Isus na negovite

sledbenici i evreite, za nemo`nosta da go razberat veruva- weto vo trojstvoto i negovata bogolikost pred da bide vos -kresnat i vozdignat na nebo, mo`el da im re~e: "Moeto tele- sno soedinuvawe so vtoriot bo`estven elment (Sinot) na vas vi e nevozmo`no da razberete. Zatoa otka`ete se od pro-

u~uvaweto na toa i veruvajte deka jas sum bog. Ne sum bog vo

telesen smisol, tuku vo smisol na moeto soedinuvawe ~ie

razbirawe e nadvor od domenot na va{ite umovi".

         Isto taka e ~udno, {to spomnatoto Isusovo soedinu - vawe i vozdignuawe na neboto ,ostanalo nejasno.

         Nikoj od hristijanskite nau~nici, nitu denes , ne e vo

mo`nost da go objasni kvalitetot na ovaa vrska. Nivnite

knigi se prepolni so priznavawa deka toa e misterija ~ie

razbirawe e nadvor od domenot na ~ove~kite umovi. Koj sa-

ka da se uveri vo toa, neka se konsultira so re~nikot na sve-

tata kniga vo ~ie pi{uvawe u~estvuvale pove}e dvaeset ni -vni nau~nici,teolozi, pa }e vidi kako nejasno go objasnuvaat zna~eweto na zborovite "trojstvo".

         Vtoro:

         Zo{to Isus se pla{el od evreite i negovata bogoli - kost i na misteriozen na~in  im zboruval ?! Pa ,vie tvrdite

deka Isus do{ol samo zatoa da gi otkupi ~ove~kite grevovi, 

so toa {to }e go raspnat. I tvrdite deka toj so sigurnost znael deka }e go raspnat. Pa kakov smisol toga{ ima stra -

vot od evreite vo objasnivaweto na verata za nu`en spas ?!

         I kako toa "veli~enstveniot tvoritel" na neboto i zemjata da se pla{i od najponizniot narod na zemjata, koga se znae deka nekoi izraelski verovesnici bez nikakov strav ja objavuvale vistinata, pa taka ednite bile svirepo ma~eni, a drugite ubieni ?!

         A Isus `estoko gi oslovuval pisarite i fariseite. Gi

opi{al kako licemeri, voda~i na slepci, neznaenci i zmii.

         Pred o~evidci, na videlina, ja iznel nivnata poganost, pa zatoa nekoi se po`alile deka gi navreduva. Vidi go Evan- gelieto spored Luka (11:37 - 54). " Isa a.s.( Isus) im gi objas - nil gre{kite na evrejskite nau~nici, poradi tie gre{ki gi

111

oslovuval grubo, ostro i bez strav.

         Pa kako da se poveruva deka toj vo sebe nosel strav od niv koi go sopirale da im ja objasni verata za neophoden spas ?!

         Bog da ~uva, deka negoviot blagoroden moral, bil na takvo nisko nivo.

112

Prvo poglavje

Protivstavawe na trojstvoto so razumni dokazi:

         Hristijanite veruvaat deka trojstvoto i veruvaweto vo Eden Bog e vistina. Me|utoa, ako postoi vistinsko trojstvo,

toga{ postoi i vistinsko mno`tvo. A ako se utvrdat deka

tie se vistinskoto trostvo i mno`tvo, istovremeno }e

is~ezne edinstvoto (tevhid) pa tog edinstvoto }e bide nevoz- mo`no da se utvrdi. Vo sprotivno bi trebalo da se spojat dve bitni sprotivnosti {to e navistina nevozmo`no, bidejki toa podrazbira nu`no postoewe na borbi, {to isto taka e apsurd. Pa taka onoj {to veruva vo trojstvoto vistinski ne veruva vo Eden Bog. Vistinskata edinstvenost ne poseduva tretina i taa ne zbir na edinki. A trojca, imaat vistinska tretina i taa e zbir na tri edinki, od {to proizleguva deka edniot e del od trojcata. I ako ovie dve se soedinat na edno mesto, toa bara da bide celina, a celinata del, i celinata tretina od samata sebe, {to sepak e pove}e od tri pati od ednata,a i taa edna celina vo toj slu~aj bi bila tri pati pogolema od samata sebe. Seto toa razumot ne go prifa}a.

         Vistinskoto trojstvo, vo osnova e islu~eno , koga sta - nuva zbor za Alahovoto vozvi{eno bitie. I ako vo knigite na hristijanite se najde govor ,koj so svojata nadvore{nost uka`uva na trojstvo,toj mora da se prokomentira taka {to

}e se sofpadne so razumnii tradicionalni dikazi, bidejki

razumot i tradicionalnite dokazi uka`uvaat na apsurdno - sta na trojstvoto na Vozvi{eniot Bog.

         Vo svojot prevod "Zna~ewe na k*r'anot" pe~aten 1836.g.

na Angliski jazik, Xorxis Sal na svoite sonarodnici im

upatuva nekolku soveti vo koi veli: " Ne gi podu~uvajte mu-

slimanite so temi koi se sprotivni na razumot. Tie ne se budali, pa so vakvi pra{awa da gi nadmudrite. Vo takvite

pra{awa spa|aat obo`uvawe na kipovi i bo`enstvenata ve- ~era, bidejki tie, za ovie temi, znaat mnogu. Sekoja crkva

ima vakvi temi, a ne e vo sostojba so takvite temi da gi pri-

dobijat."

113

         Poglednete kako ovoj sve{tenik priznava deka vo nego-

vata vera postojat temi koi ne se sl*gaat so razumot.  A

vsu{nost se raboti za toa deka sledbenicite na takvata vera se vistinski idolopoklonci. Islamskite nau~nici rekle:

      " Po nerazbirlivo i od razum odale~eno u~ewe od hristijanskoto, i nivni po lo{i o~igledno la`ni izjavi, na ovoj svet ne sme videle."