AVA

Zbor od aramejsko poteklo, so zna~ewe "otec". Vo novozavetnite knigi, vo forma na molitveno obra}awe kon Bog Otec, obi~no se upotrebuvaat i dvata zbora po red - "Ava, Ot~e! " (Mk. 14. 36; Rim. 8. 15; Gal. 4. 6). Na Istok vaka se ime­nu­vaat stare{inite na manastirite ili, voop{to, uva`eni starci - podvi`­nici.

AVTOKEFALIJA

Celosna samouprava ili neza­visnost na edna Crkva vo odnos na drugi crkvi. Takvata Crkva se imenuva avto­kefalna ili pomesna. Obrazuvana e od dr`avnata vlast, a nejzinata kanoni~nost se ustanovuva so priznavawe od strana na Crkvata, od koja{to se odvojuva. Pravo­slavnite crkvi se del od vselenskata Crkva, a vo op{tewe na edna so druga ostanuvaat preku edinstvoto vo verata i preku osnovnite na~ela na ustrojstvo i upravuvawe - pravilata i kanonite. Pra­vo na crkovna avto­kefal­nost dobiva se­koj narod pravoslaven koj vo svojot naci­o­nalen razvoj i vo zavis­nost od uslovite na svojot politi~ki `ivot }e se poka`e sposoben za svoja crkovna samouprava.

AVTONOMIJA

Delumna crkovna ili politi~ka samostojnost.

AGNOSTICIZAM

Filosofsko u~ewe spored koe ~o­ve­kovata du{a ne mo`e da go spoznava ona {to e natsetilno. Sledstveno na toa, ne e mo`no ni Bogopoznanieto. Spored agno­sticite, sekoe soznanie se steknuva so pomo{ na setilnite organi. Tipi~ni pre­­t­stavnici na ova u~ewe se angliskite filosofi Xon Stjuart, Miler i Herbert Spenser. Slo`enka od gr. a-privativum i gn¯siV, £ - znaewe.

AD

So ovoj zbor vo Biblijata se pre­veduva evrejskiot izraz "{eol", toa ozna~uva mesto li{eno od svetlina, ili ne{to nevidlivo. Drevnite gr~ki pisa­teli so ovoj zbor go ozna~u­vale svetot na duhovite ili carstvoto, `iveali{teto na umrenite, koe se nao|a pod uprava na Pluton. Vo Biblijata "ad" i "{eol" se upotrebuvale so pove}e zna~ewa: vo edni slu~ai - grob (pr. I Moj. 42. 38; Ps. 6. 6), a vo drugi slu~ai - mesto i sostojba {to im se zaedni~ki na site umreni, pravednici i gre{nici (I Moj. 37. 35; Ps. 88. 48; Is. 14. 15). Vo nekoi mesta od Sv. pismo "ad" ozna~uva mesto ili sostojba za site um­reni, no so izvesni razliki za praved­nicite i gre{nicite. Prvite se nasla­duvaat vo pokojot, o~ekuvaat oslobo­duvawe ottamu i toa go dobivaat (Ps. 15.9-11; IPetr. 3. 18-19);  vtorite se po­kri­eni vo ve~en sram, bez nade` za idni­nata (Jezek. 32.18, 32). Vo novozavetnite knigi so zborot "ad" se ozna~eni ve~nata osuda, ve~nata pogibel i ve~nite maki na koi se osudeni gre{­nicite. Najkuso re~e­no, adot ja ozna~uva zadgrobnata sostojba na du{ite po smrtta. Spored u~eweto na pravo­slav­nata Crkva, adot se javuva kako zadgrobna sostojba na gre{nite du{i, koi vo taa sostojba se nao|aat pod vlasta na |avolot i duhovite na zlobata. Koj e so Hrista, za nego nema "ad", a smrtta za nego e premin vo `ivot ve~en, vo Car­stvoto Hristovo (Lk, 23.43; Filip. 1.21-23). Hristos, za vreme na krsnite stra­dawa i tridnevniot prestoj vo grobot, propovedal, ja razurnal silata na adot, koj gospodarel nad celoto ~ove{tvo. U~eweto za sleguvaweto na Spasitelot vo adot e eden od klu~nite dogmati na Crkvata, zasnovan vrz jasnoto svedo{tvo na Sv. pismo (I Petr. 3.18-20; 4.6; Efes. 4.8-10).

ADIJAFORA

Dejstva, postapki, nameri, misli i dr. {to, spored nekoi filosofi i moralisti, sami po sebe ne se ni dobri ni lo{i. Od pravoslavna gledna to~ka adijaforite se neprifatlivi, bidej}i site postapki i projavi vo `ivotot na hristijaninot podle`at na moralniot zakon. Od gr~. a -  privatimum i di…foroV  3 = razli~en.

AKATIST

Dolga poetska kompozicija, vo ~est na Bogorodica, po povod ~udesnotoo oslobo­duvawe na Konstantinopol od edna inva­zija na Persijancite i Avarite vo 626 god. so pomo{ na Majkata Bo`ja. Akatis­tot se sostoi od dvanaeset kondaci i dva­naeset ikosi. Imeto go dobila poradi toa {to za vreme na nejzinoto peewe na vernicite ne im e dozvoleno da sedat, od gr~. a- 'ne' i gl. kaq’zw = sedi: Ikosite zavr{uvaat so vosklikot "Raduj se Neves­to nenevestna", a kondacite so - "Ali­luja". Ima akatisti i vo ~est na Hrista i na svetiteli.

AKATISTNIK

      Bogoslu`bena kniga vo koja se sobrani akatistite vo ~est na G. I. Hristos, na Presveta Bogorodica i na svetiteli.

AKOLUT (I)

          Pridru`nik, sopatnik, posledo­va­tel, slu`itel; vid crkovnoslu`iteli, ~ija dol`nost bila da gi pridru`uvaat episkopite i sve{tenicite pri razni sve~enosti ili drugi prigodi: - crkovni sobori, krsni obikolki, litii i sl., a vr{ele i drugi uslugi, na pr. palele sve}i i donesuvale vino za evharistijata.

AKRIVIJA

To~nost, gri`livost, temelnost, sovesnost vo izvr{uvaweto na obvrskite, vo odnosot kon drugi lica, vo naukata, vo govorot i sl.

AKSIOLOGIJA

Nauka i teorija za moralnite vrednosti i za sekoja druga vrednost.

AKSIOMA

Vrednost, dostoinstvo, avtoritet sam po sebe; o~igledna nau~na vistina, koja ne mora i ne mo`e da se doka`uva.

AKSIOS

Dostoen. So ovoj vosklik, na sv. Liturgija za vreme na rakopolagaweto - hirotonija vo sve{teni~ki ~in (|akon, sve{tenik, episkop), episkopot gi pra{uva prisut­nite vernici dali kandidatot e dostoen za primawe sve{teni~ki ~in.

ALTRUIZAM

Eti~ko-filosofski termin, vo­ve­den od Ogist Kont, so koj se izrazuva na~in na mislewe, ~uvstvuvawe i dejstvu­vawe {to se rakovodi od dobroto na dru­gite (od lat. alter - drug). Sprotivno na ova e egoizmot. Ne treba da se me{a so hristijanskata qubov kon bli`nite, ~ija odlika e samo`rtvenoto slu`ewe na bli­`nite, bez nikakov li~en interes.

ALFA I OMEGA

Prvata i poslednata bukva od gr~kata azbuka. Gospod Sebe se imenuva Alfa i Omega, kako prv i posleden, kako po~etok i kraj na s#. Ova kratko, no najveli~estveno i mo{ne zna~ajno ime go usvoil za Sebe Gospod Isus Hristos. Spo­red hristijanskoto u~ewe toa go izrazuva Negovoto Bo`estvo, Negovata ve~nost, Negovata tvore~ka mo} i edin­stvo so Otca. Bidej}i On e po~e­tokot  i temelot na site tvari, Koj e pred s# i preku Kogo postoi s#, On e i krajnata cel na s#; kon Nego se dol`ni da te`neat site i vo Nego da ja imaat svojata sila i potpora, svojot mir, svojata polnota i sovr{enstvo. On e voda~ na site sozda­nija na neboto i na zemjata. Pod Negovo vodstvo treba da se soedini s#: nebesnoto i zemnoto. On e izvr{itelot na Car­stvoto nebesno i na na{eto spasenie; On e klu~ot i razvrskata na s#.

AMVON

Vozvi{eno mesto na sredinata od hramot (solejata) sproti carskite dveri. Obi~no vo kru`na forma so dve skalila, na koe |akonot ~ita evangelie i ektenii, a sve{tenikot propoveda. Amvonot go ozna~uva kamenot {to angelot go trgnal od grobot Gospodov, od kade {to na `enite mironosici im blagovestil za voskresenieto na Isusa Hrista.

AMIN

Zbor od evrejskiot jazik so zna­~ewe: navistina, taka e, taka neka bide. Se upotrebuva vo razni okolnosti, na primer: 1) za potvrda na vistinitosta i neizmenlivosta na ka`anite zborovi; 2) kako uveruvawe za vistinitosta i neiz­men­livosta na bo`estvenite vetuvawa; 3) kako znak za soglasnost i `elba za ispol­nuvawe na vetuvawata; 4) kako zaklu~na forma na molitvata, za potvrda na nejz­inata iskrenost, so nade` deka }e bide usli{ena; 5) kako zaklu~ok i kraj na kniga, propoved, molitva i sl.

AMORALIZAM

Filosofsko-religiozno sfa}awe na `ivotot {to ne po~ituva nikakvi moralni vrednosti i normi. Od a - 'ne' i lat. moralis.

ANALOJ

Pult (platnen ili drven), na koj se stava i se ~ita Evangelie ili drugi bogoslu`beni knigi, a ponekoga{ i iko­ni.

ANAMNEZA

Del od evharisti~niot kanon na Liturgijata, vo koj se vr{i potsetuvawe, se}avawe, spomen na s# {to Hristos na­pravil, pravi i }e pravi za spasenie na ~ove~kiot rod: Negovata krsna smrt, Vos­kresenieto, Voznesenieto, sedeweto od desna strana na Otca i Negovoto vtoro i slavno pri{estvie (doa|awe).

ANATEMA

Prokletstvo; crkoven ~in so koj se prokolnuva oddelno lice (eretik, raskolnik), narod ili druga Crkva.

ANATOLIEVI STIHIRI

          Vid crkovni pesni vo Oktoihot, koi svoeto ime go dobile spored imeto na nivniot kompozitor Anatolij, etimo­lo­{­­ki povrzani so apelativot  Anatol¦, koj zna~i "istok", poradi {to se imenu­vaat i "Isto~ni stihiri" - stihiri koi poteknuvaat od Istok.

25 ANAFORA

Dar, prinos, prinesuvawe kon gore. Toa e centralnata molitva vo evharisti~kiot kanon na Bo`estvenata liturgija, koga sve{tenoslu`itelot, od svoe ime i od imeto na narodot, vo znak na blagodarnost Mu prinesuva na Boga darovi - leb i vino - koi, po prizivot na Sv. Duh, se pretvaraat vo telo i krv Hri-stovi. Kulminacija na anaforata e vozglasot:  (Tvoi darovi od Tvoite darovi, Tebe Ti gi prinesuvame za site i za s#

ANGEL

Vesnik, glasnik. Duhovno su{­tes­tvo, posrednik me|u Boga i lu|eto, slu­`itel na Bo`jata volja. Spored u~eweto na Crkvata, sekoj ~ovek, narod ili Crkva ima svoj angel pazitel.

ANTIDOR

          Namesto dar; ostatok od prvata prosfora od koja se vadi Agnecot na pro­s­komidijata, i koj se deli na krajot od Liturgijata na onie {to ne se pri~es­tile. Antidorot e "zamena za darot". Vistinskiot dar e pri~esnata. V. nafora.

ANTIMINS

^etiriagolno platno na sv. trpeza, na koe e naslikano polagaweto Hristovo vo grobot, vo koe se v{ieni sv. mo{ti. Bez antimins (= namesto masa) ne mo`e da se slu`i sv. Liturgija. Svetite mo{ti vo nego potsetuvaat na vremeto od prvite vekovi na hristijanstvoto koga Bo`estvenata liturgija e slu`ena na gro­bovite od ma~enicite.

ANTINOMIZAM

Protivzakonie. Taka se imenuva ne samo povedenieto {to ne e soglasno so moralnite i op{testvenite zakoni, tuku i negiraweto na su{tinata i neophod­nosta na nekoi zakoni, glavno moralni. Antinomistite se trudat svoite postap­ki da gi opravdaat: ednite, povikuvaj}i se na Sv. pismo, a drugite - na svoite indi­vi­dualni osobini. Spored antinomis­tite, grevovnoto povedenie zapazuva od grevovnite streme`i i sodejstvuva vo razvivaweto na blagodatta (na pr. Rim. 6.1,2). Na individualistite treba da im se uka`e na nivnata zavisnost od op{te­stve­nata polo`ba, pa ottuka i na potre­bata svoite postapki da gi usoglasuvaat so op{testvenite potre­bi. Drugi se po­vi­kuvaat na vi{i celi {to tie gi sledat, no o~igledno e deka od zloto mo`e da proizleze samo zlo. Nekoi pretstavnici na socijalniot antinomizam ja istaknu­vaat mislata: "celta gi opravduva sredstvata", koja gi osloboduva od odgo­vor­nosta za site protivzakonski postap­ki. Antinomisti mo`at da se nare~at i nekoi politi~ari koi, stremej}i se kon povisoki celi, si dozvoluvaat nezakon­ski dejstva: kleveti, izmami i sl. Kon antinomistite mo`at da se pridodadat i nekoi  socijalisti, koi te`neat da soz­dadat nekoe neizvesno novo op{testvo i pritoa nastojuvaat da gi razurnat moral­nite osnovi i na~ela na op{testvenoto ureduvawe.

ANTIPASHA

      Prvata nedela po Veligden, koja se imenuva i "Tomina nedela", spored Evangelieto {to se ~ita vo taa nedela.

ANTIFON

Naizmeni~no peewe na dva hora koi stojat eden sproti drug. Vo crkov­nite bogoslu`bi taka se imenuvaat pes­ni, izbrani glavno od starozavetnite knigi, a se peat naizmeni~no i od dvete pevnici. Glavno, tie go navestuvaat doa­|a­weto na Sinot Bo`ji i Negovite dela, a ponekoga{ (na Gospodskite praznici) sodr`at objasnuvawa od nastanot {to se praznuva; delovi na katizmata ili psal­tirot. Od  nt’ - protiv, i fwn¦ - glas.

1. Protivnik Hristov, ~ovek na bezzakonieto, koj }e se pojavi pred vtoroto doa|awe (pri{estvie) Hristovo. Negovite li~ni osobini i dejstva jasno se izrazeni kaj ap. Pavle (II Sol. 2.8) i kaj sv. Jovan Bogoslov (Otkr. 13.2-19); antihrist e i sekoj neprijatel i protivnik Hristov,- onoj  {to ne priznava deka Isus Hristos do{ol vo telo (sp. I Jn. 4.3).

2. Bezvernik, bezbo`nik.

APOKALIPSIS

Otkrovenie; proro~ka kniga na sv. ap. Jovan Bogoslov, koja se nao|a na krajot od Sv. pismo.

APOKATASTAZA

          Pogre{no u~ewe Origenovo, spo­red koe du{ite na onie {to gre{ele na zemjata, po smrtta, odat vo eden o~is­ti­telen ogan (~istili{te), kade {to tie postepeno se o~istuvaat, i na krajot }e se spasat site, pa duri i demonite. Pri po­vtornoto Hristovo doa|awe }e vos­kres­nat site vo eterni tela i Bog }e bide po­vtorno s# vo site. Ova obnovuvawe - re­stav­racija ne zna~i i kraj na svetot: pred ovoj svet imalo drugi svetovi


APOSTOL

1. Pratenik, u~enik Hristov i sekoj drug posledovatel, (sledbenik) Hristov, koj svojot `ivot go posvetuva na {ireweto na Hristovata nauka. 2. Bogo­slu`bena kniga, koja gi sodr`i Delata Apostolski i poslanijata, podeleni na za~ala spored godi{niot bogoslu`ben krug.

APOFATIZAM

          Apofatizmot ili apofati~kata (od­re~na) teologija e pat, metoda ili stav vo Bogo­poznanieto, koi trgnuvaat od faktot deka­ Bog po Svojata priroda ili su{tina e nesoznatliv. Krajnata cel na ovaa me­toda ili stav ne e znaeweto, ami edinstvoto so Boga - obo`uvaweto na ~oveko­vata li~nost. Za postignuvawe na ovaa cel ne e dovolno samo znaeweto {to go steknuvame preku Otkrovenieto Bo`jo - prirodnoto i natprirodnoto (Sv. pismo i Sv. predanie), tuku e potrebno toa da se sprovede vo `ivotot, preku praktika na dobrodetelite (post, molitva, milo­sti­na,­ svetotainski `ivot - pokajanie, pri­~esna - vera, qubov...), kako i postojano o~is­tuvawe na ~ovekot od site nasl*gi na grevot, za{to "~istite po srce }e Go vidat Boga" (sp. Mt. 5. 8). Apofatizmot e stav koj od teologijata pravi sozer­ca­vawe (kontemplacija) na tajnite na Bo`­joto otkrovenie, koe pretpostavuva reli­giozen ili misti~en opit, iskustvo na Bo`estvoto, za{to hristijanstvoto ne e filosofska {kola koja mudruva vrz ap­straktni pretpostavki, tuku e, pred s#, zaed­nica so `iviot Bog. Ovoj stav (apo­fati~ki) na crkovnite Otci im ja ovozmo`uva{e  slobodata i potkrepata da gi koristat filosofskite izrazi (ter­mini), bez rizik da bidat pogre{no sfateni. Napu{taweto na apofatizmot, koj e vistinskata ni{ka vo Predanieto na Crkvata od Istok, telogijata sekoga{ ja pretvora vo religiozna filosofija, kako {to be{e slu~ajot so Origen i so mnozina drugi sli~ni nemu. Apo­fa­ti~­kata teologija   se dopolnuva so katafa­ti~­kata ili racionalna telogija.

APRAKOS

Evangelie vo koe tekstot se ras­po­reduva ne spored evangelistite, kako {to e vo ^etvoroevangelieto (Tetra­evan­gelieto), tuku spored nedeli­te i denovite, odnosno, spored redot na ~itaweto na op{tite dnevni bogoslu`bi, po~nuvaj}i od prviot den na Pasha (Veligden). Ima i Apostol-Aprakos, a i sekoj bibliski tekst mo`e da bide rasporeden spored potrebite na dnevnite bogoslu`enija, odnosno praznicite.

APSIDA

Polukru`en del od isto~nata strana na hramot. Vo podno`jeto se nao|a episkopskiot tron, t.n. gorno mesto, a nad nego e naslikan likot na Spasitelot Hristos ili na Bogorodica.

ARTOS

Kvasen leb {to so osobena molitva se osvetuva na Veligden (Pasha). Niz celata Svetla sedmica se ~uva na analoj pred ikonostasot, a vo pashalnata sabota (prva po Veligden) se razdrobuva i im se razdeluva na vernicite, kako svetiwa {to treba da gi potsetuva za prestojot na Spasitelot me|u niv (nas).

ARHANGEL

Na~alnik, voda~ na angelite; eden od devette angelski ~inovi. Nekoi od niv se poznati i po ime: Mihail, Gavril, Rafail, Uriil, Salatiil, Jegudil, Varahil...

ARHI\AKON

Prv me|u jero|akonite, t.e. |akonite od mona{kiot red. Za vreme na bogoslu`bite, ima predimstvo po ~est me|u drugite jero|akoni.

ARHIEPISKOP

Prv, glaven episkop. Iako site episkopi imaat ednakva vlast, zaradi edinstvo me|u crkvite i zaemna pomo{ vo te{ki okolnosti, u{te so apostolskite pravila (34) nekoi od niv dobivale pravo na vrhoven nadzor nad drugite. So ustano­vuvaweto na ~inot patrijarh, titulata arhiepiskop ja zadr`ale patrijarsite, kako i mitropolitite {to stoele na ~elo na avtokefalni crkvi; poglavar na pomesna, avtokefalna crkva.

ARHIJEREJ

Naziv za episkop koj upravuva so eparhija. Vo Stariot zavet taka se imenuva prvosve{tenikot (Lev. 4. 3), vo Noviot zavet - Isus Hristos (Evr. 4. 4). Ima eparhiski i vikarni arhijerei. Vo nadle`nost na eparhiskite arhijerei e: a) seta eparhiska uprava i duhoven sud, kako nad duhovnite lica, taka i nad mirjanite vrz koi mu e doveren duhovniot nadzor i za ~ii du{i e dol`en da dade odgovor pred Boga; v) gri`a za mesnite duhovni u~ili{ta i zavodi, kako i nadzor na religioznata i moralnata sostojba na doverenata pastva; v) voop{to, upravu­vawe so site crkovni ustanovi vo nego­va­ta eparhija. Vikarnite arhijerei se javu­vaat kako pomo{nici na eparhiskite arhijerei.

ARHIMANDRIT

Stare{ina na manastir; najvisok sve{tenomona{ki ~in do vladika vo pra­vo­slavnata Crkva (od mandra = ogra­da, trlo, stado ovci - na~alnik na duhov­no stado).

ASKEZA (ASKETIZAM)

Podvi`ni{tvo, isposni{tvo, pokajni{tvo, ugoduvawe na Boga do krajno samoodrekuvawe, vozdr`uvawe od sekakov vid telesno nasladuvawe, zaradi ubivawe na telesnite strasti, a za duhovno izdignuvawe i dostignuvawe na krajnata ~ovekova cel - edinstvo i zaed­nica so Boga, obo`uvawe.

ASKET

Podvi`nik, isposnik, pokajnik, koj dobrovolno se li{uva od telesni nasladi, zaradi duhovno izdignuvawe.

ATEIST

Bezbo`nik; li~nost {to ne veruva vo Boga, koja go negira postoe-weto na kakvo bilo bo`estvo.

B-1 BALDAHIN

          [ator postaven na ~etiri stolp­~iwa, pricvrsteni na ~etirite agli od sv. Prestol vo oltarot, za da go {titi.  Baldahinot go simbolizira neboto, zatoa na nego se vezat ili slikaat sonceto, mese~inata i yvezdi. Vo drevnite vremi­wa vo sredinata na {atorot visel zlaten ili srebren gulab kako simbol na Sve­tiot Duh, so ~ija sila se osvetuvaat daro­vite na sv. Prestol. Ottuka prostorot me­­|u {atorot i sv. Prestol se imenuva peristerion, od perister… - gulab. Vo gulabot obi~no se ~uvani sv. Darovi (pri~esnata).

          Denes obi~no vo site crkvi na sv. Prestol se nao|a kivot, kov~eg, obi~no vo oblik na mala crkvi~ka, vo koja se ~u­vaat osvetenite darovi (pri~esnata) za bolni,  zatoa se imenuva i daro­hra­nil­i­ca.