ИСЛАМСКАТА РЕЛИГИЈА

Kako mo`e nekoj da stane musliman?

Lesno, izgovaraj}i: „Ne postoi drugo obo`estvo dostojno za obo`uvawe osven Alah, i Muhamed e pratenikot na Alah“. So ovaa izjava vernikot go objavuva negovoto ili nejzinoto veruvawe vo site Bo`ji pratenici, i vo knigite koi {to gi donele.

Sto znaci „islam“?

Arapskiot zbor „islam“ zna~i „pokornost“ i poteknuva od zborot „mir“. Vo religiozen kontekst zna~i celosno pokoruvawe kon Bo`jata volja. „Muhamedanstvo“ e pogre{en naziv za islamot zatoa {to sugerira deka muslimanite pove}e veruvaat vo Muhamed otkolku vo Bog.

Zo{to islamot ~esto izgleda ~uden?

Islamot mo`e da izgleda egzoti~en ili duri i ekstremen vo moderniot svet. Mo`ebi zatoa {to denes religijata ne dominira vo sekojdnevniot `ivot na Zapadot, kade {to muslimanite ja imaat religijata vo nivniot um, i ne pravat razlika pome|u sekularnoto i svetoto. Tie veruvaat deka vozvi{eniot zakon, {erijatot, treba da se zeme mnogu seriozno, zatoa i rabotite povrzani so religijata se tolku va`ni.

Sto e Kaba?

Kaba e mesto za obo`uvawe, koe {to Gospod mu zapovedal na Avraam i na negoviot sin Ismail da go izgradat pred preku ~etiri iljadi godini. Gradbata bila izgradena od kamen na mestoto za koe {to mnogumina veruvaat deka bilo originalnoto mesto na prvobitniot hram koj go izgradil Adam. Gospod mu zapovedal na Avraam da mu obznani na ~ove{tvoto da go posetat ova mesto, i denes koga axiite odat tamu tie velat: „Ti se odyivame, o Gospodaru!“, kako odgovor na Avraamovata obznana.

Kako toj stanal pratenik i verovesnik od Boga?

Vo negovata 40. godina, koga bil povle~en i zafaten so meditirawe, Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, ja primil svojata prva objava od Boga preku angelot Gavril. Ovaa objava koja {to prodol`ila dvaeset i tri godini e poznata kako k*ran. Samo {to po~nal da gi recitira zborovite koi {to gi slu{nal od Gavril i da ja propoveda vistinata koja {to mu ja objavil Gospod, toj i negovata mala grupa sledbenici se soo~ile so gorki stradanija i odbivawa, koi {to stanale mnogu stravi~ni, taka {to vo 622. godina, Bog im zapovedal da emigriraat. Ovoj nastan, hixra ,migracija‘ vo koja {to ja napu{tile Meka i se upatie kon gradot Medina, okolu 260 milji severno, go ozna~uva po~etokot na muslimanskiot kalendar. Posle nekolku godini, pratenikot Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, i negovite sledbenici bile vo mo`nost da se vratat vo Meka, kade {to im prostija na nivnite neprijateli i definitivno go vospostavija islamot. Pred da po~ine pratenikot Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, na 63 godi{na vozrast, pogolemiot del od naselenieto na Arabija ve}e bea muslimani, a eden vek po negovata smrt islamot se pro{iri do [panija na Zapad, pa s# do Kina na Istok.

Sto e k*ranot?

k*ranot e zapis na to~nite zborovi objaveni od Boga na pratenikot Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, preku angelot Gavril. Bil zapomnet od strana na Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, i potoa dikitran na negovite pridru`nici, i zapi{an od pisari, koi {to go proverile za vreme na negoviot `ivot. Nitu eden zbor od k*ranskite 114 poglavja, suri, niz vekovite ne bil smenet, taka {to k*ranot vo sekoj detal e unikaten prekrasen tekst objaven na Muhamed, neka e Bo`jiot mir nad nego, pred 14 vekovi.

Za sto e k*ranot?

k*ranot, poslednata objavena Bo`ja Rec, e glavniot izvor na verata i praksata na sekoj musliman. Se spravuva so site temi koi sto ne zasegaat nas kako lu|e: mudrost, doktrina, obo`uvawe i zakon, no negovata osnovna tema e odnosot pomegu Boga i negovite sozdanija. Vo isto vreme dava pravilnik za pravedno op{testvto, pravilno covecko odnesuvanje i soodveten ekonomski sistem.

Koi se „Pette Stolbovi“ na islamot

Tie se ramka na `ivotot na eden musliman: verba, molitva, gri`a za potrebnite, samo-is~istuvawe i axilak vo Meka za tie koi {to se vo mo`nost.

1. Verba:

Ne postoi drugo obo`estvo dostojno za obo`uvawe osven Alah, i Muhamed e Negoviot pratenik. Ovaa deklaracija na veruvaweto se narekuva {ehadet, prosta formula koja {to ja izgovaraat site vernici. Na Arapski, prviot del e „La ilahe“ – ne postoi drugo bo`estvo dostojno za obo`uvawe osven Allah; odbivawe na s# i se{to {to se obo`uva osven Alah, „ilahe“ ili ,bo`estvo‘ se odnesuva na s# ona {to e predmet na obo`uvawe i pokoruvawe, kako {to se delata, zborovite, zakonite, predmetite, lu|eto, `ivotnite i sli~no, osven Alah. Potoa doa|a „illallah" ili ,osven Allah‘ - izvorot na celoto sozdavawe. Vtoriot del na {ehadetot e „Muhamedun resulullah“ ili  Muhamed e pratenikot na Alah. Porakata za upatstvoto do{la preku ~ovek kako nas.

2. Molitva:

„Salat“ ili  „Namaz“ e naziv za zadol`itelnite molitvi koi {to se izvr{uvaat vo pet vremenski periodi vo tekot na denot, i pretstavuvaat direktna vrska pome|u obo`uvatelot i Gospod. Vo islamot nema hierarhiska avtoritativnost i nema sve{tenici, taka {to molitvite gi vodi u~en ~ovek koj {to go znae k*ranot na pamet, ednoglasno odbran. Ovie pet molitvi sodr`at citati od k*ranot, i se izveduvaat na arapski jazik, jazikot na Objavata. No, li~nite molitvi i barawa mo`at da bidat na sopstveniot jazik. Molitvite se izvr{uvaat v zori, na pladne, popladne, po zajdisonce i nave~er, utvrduvaj}i go ritamot na celiot den. Iako e po`elno da se molat zaedno vo xamija, muslimanite mo`at da se molat skoro nasekade, kako na primer vo poliwata, kancelariite, fabrikite i univerzitetite. Posetitelite vo muslimanskiot svet se soo~eni so va`mosta na molitvite vo dnevniot `ivot.

3. Zekat:

Eden od najva`nite principi vo islamot e toa deka s# Mu pripa|a na Gospod, i zatoa tie blagodeti samo se staveni na poverenie na lu|eto. Zborot „zekat“ ima dvojno zna~ewe: „pro~istuvawe“ i „rast“. Na{ite imetoci se pro~istuvaat so oddeluvaweto na eden del za onie koi {to imaat potreba, i kako i kalemeweto na rastenijata, ova delewe go vra}a balansot i ovozmo`uva nov rast. Sekoj musliman go presmetuva svojot imetok. Toa se sostoi od godi{no oddeluvawe na 2,5 % od godi{niot kapital. Liceto isto taka po `elba mo`e da podeli sadaka ili milostina kolku {to saka, i toa po mo`nost da go stori tajno. Iako ovoj zbor mo`e da se prevede kako „dobrovolna milostina“ sepak ima po{iroko zna~ewe. Pratenikot, neka e Bo`jiot mir nad nego, rekol: „Duri i nasmevkata sprema tvojot brat e milostina“. „Milostinata e neophodnost za sekoj musliman.“ Bil pra{an: „A {to dokolku li~nosta nema ni{to?“ Pratenikot odgovoril: „Treba da raboti so sopstvenite race za sopstvena dobivka i potoa da dade ne{to od taa dobivka kako milostina“. Pridru`nicite go pra{ale: „A {to dokolku nema mo`nost da raboti?“ Pratenikot odgovoril: „Treba da im pomaga na siroma{nite i na potrebnite.“ Pridruznicite povtorno pra{ale: „[to dokolku i toa ne mo`e da go napravi?“ Pratenikot odgovoril: „Treba ostanatite da gi pottiknuva da delat milostina". Pridruznicite rekle: „[to dokolku ispu{ti da go napravi toa?“ Pratenikot odgovoril: „Treba da ne pravi zlo. I toa e dobrina.“

-Dali Islamot tolerira drugi veruvanja?

k*ranot veli: (Quran 60:8)

Toa edna funkcija od Islamot za da go zastiti privilegiraniot status na malcinstvata, i zatoa vo ne-muslimanskite mesta na veruvanje se raspostranile niz Islamskiot svet. Istorijata ne obezbeduva so mnogu primeri od Muslimaskata tolerancija kod drugite veruvanja: koga Halifeto Omar Ibn Al-Khatab vlegol vo Erusalim vo 634 godina, Islamot dal sloboda na drugite veri od razlicni zaednici, koi sto gi sproveduvaat semejnite zakoni napraveni od samite malcinstva.