Уметник,биографија творештво

Rembrant Hermenszun van Rijn (1606–1669 godina)

Gledano od sovremen aspekt na umetnosta, se smeta za najgolemiot Holandski slikar i za eden od najeminentnite slikarski talenti koi ke ja obelezhat istorijata na umetnosta. No, sepak ne smee da se zapostavi faktot deka interesot za Rembrant kako slikar se javuva vo 19 vek, koga majstorstvoto na negovoto tvoreshtvo gi dobiva zasluzhente pofalbi i epiteti koj dotogash bile zaboraveni.
Mal e brojot na pishani podatoci od koj se doznava neshto poveke za negoviot zhivot, za toa kako se razviva negoviot slikarski talent i negoviot razvoj vo umetnichki genij.
Vo dokumentite e zabelezhano deka bil i vesht pechatar i odlichen izveduvach na crtezhi. Negoviot pridones vo umetnosta se sluchuva za vreme na Holandskiot Zlaten Period. Edinstvenoto poznato objasnenie od samiot Rembrant shto toa toj se obiduval da postigne so svojata umetost e pronajdeno vo pismo adresirano do eden od negovite patroni. Vo nego Rembrant napishal: …"najdobroto i najprirodnoto dvizhenje"…, a dali toa se odnesuva na materijalna celina ili neshto sosema drugo e ostaveno na otvorena i slobodna interpretacija.
Vo sekoj sluchaj, Rembrant besprekorno gi obedinuva materijalnoto i duhovnoto kako nieden drug umetnik vo zapadnata umetnost.
Niz negovata dolga i plodna kariera, sozdal poveke od 600 sliki, 300 grafiki i 2.000 crtezhi, bil moshne produktiven slikar na portreti cijashto brojka iznesuva 100.
Negovite avto portreti davaat moshne jasna slika za Rembrant, za negoviopt lik i shto e ushte povazhno za negovoto bitie koe se osoznava preku prikazot na negovoto razbrazdeno lice.
Toj ne gi zapishuval svoite opservacii kako Leonardo i Direr, ne bil genij komu me se voodushevuvale kako na Mikelandjelo, chii sto sententia breves se prenesuvale na potomstvata, ne bil sostavuvach na dipolmatski pisma kako Rubens, koj razmenuval idei so vodechkite nauchnici od svoeto vreme, no sepak izgleda deka go poznavame Rembrant pointimno od bilo koj drug majstor, bidejki ostavil chudesen beleg na svojot zhivot vo 12 serijii.

Roden e vo naprednatiot univerzitetski grad Lajden na 15 juli 1606 godina. Na sedumgodishna vozrast Rembrant bil praten vo latinskoto uchilishte, bidejki negovite roditeli voochile deka nivnoto dete nudi poveke od voobichaenoto. Ranoto obrazovanie mu ovozmozhilo odlichno poznavanje na latinskiot jazik, kako i na klasichnite i bibliskite teorii, a vo dokumentite bilo navedeno deka negovata inteligencija bila natprosechna.
Na 20 Maj 1620 godina se zapishal na Lajdenskiot univerzitet kako student po knizhevnost, a bil na vozrast od samo 14 godini. Se pretpostavuva deka nabrzo po zapishuvanjeto na studiite, najverovatno vo 1621 godina stanal uchenik na ateljeto na slikarot Jakob Isakzon van Svanenburg, koj pak za svojot slikarski talent uchel blagodarenie na svojot prestoj vo Italija od 1600 do 1617 godina. No, roditelite na Rembrant utvrdile deka Svanenburg e ogranichen vo svoite slikarski mozhnosti i zatoa sinot koj mnogu vetuval go pratile vo Amsterdam vo ateljeto na Piter Lastman. Ovoj moment bil kluchen vo zhivotot na Rembrant bidejki tuka osoznava deka saka da stane slikar na istorijata, t.e da slika bibliski, istoriski i mitoloshki motivi, tematiki preku koi shto go istaknuva vrvot na svojot neverojaten talent. Toa mnogu dobro go usovrshil tuka, bidejki i samiot negov mentor bil specijalist za taa problematika. Spored pishanite dokumenti se doznava deka Rembrant ostanal kaj Lastman samo shest meseca, a toa e moshne kratok period, so shto ushte ednash se naglasuva talentot na mladiot umetnik. Po primerot na svojot uchitel, taka i toj gi sledi temite od Stariot i Noviot Zavet, apokrifite i klasichnata knizhevnost.

Po uchenjeto kaj Lastman svoeto nadgraduvanje toj ke go prodolzhi kaj Jakop Pinas, a navedeno e deka Rembrant nauchil da slika vo temnica blagodarenie na Jan Pinas, no sepak negoviot prestoj tuka ne bil dolg.
Inaku zabelezhano e deka nitu eden umetnik vo istorijata na umetnosta ne ostavil tolkava kolekcija na avto-portreti kako shto toa go napravil Rembrant. Izrabotil 90 avto-portreti koj se datiraat od 1620 godina pa se do negovata smrt vo 1669 godina.
Toj sozdal avtobiografija prikazhana preku umetnichki dela.
Inaku naukata za prv pat ke se nasochi kon prouchuvanjeto na avto-portretite na Rembrant kon krajot na 19 i pochetokot na 20 vek, koga tie ke stanat interes na mnogu istorichari na umetnost. Mnogumina za postarite avto-portretni ostvaruvanja ke napishat deka tie pretstavuvaat ekspresija na chovekovoto samopoznavanje, na vnatreshno prikazhuvanje, na osamen star chovek koj komunicira samiot so sebe dodeka slika. Mozhebi vo podocnezhnite avto-portreti na Rembrant istoricharite na umetnost najubavo i jasno mozhat da go sogledaat negoviot silen i strog karakter, negovata lichnost, slikarski talent i genij. Na niv mozhe da se gleda kako na edna lichna intimna analiza, sozdadena od eden od najgolemite slikarski majstori vo istorijata na umetnosta, a slobodno mozhe da se kazhe na najgolemiot majstor vo izvedbata na avto-portreti.
Shto se odnesuva do portretite od ranata slikarska faza, koga umetnikot e seushte mlad i poln so zhivot, se zabelezhuva eden kontrast vo negoviot lik, sporeden so onoj od podocnezhnite godini na negoviot zhivot. Kako mlado momche toj se prikazhuva sebe si vo vesela sostojba, chestopati prikazhan vo gestikulacija ili vo moment na nekakvo iznenaduvanje. Toj e prikazhan so nasmevka na negovoto lice, a od samoto delo mozhe da se pochuvstvuva veselata atmosfera i srekata koja go sledela vo toj period od zhivotot. No, ona shto e interesno e prashanjeto dali vo ostanatite likovi na negovite slikarski dela toj povtorno se prikazhuva samiot sebe si ili koristi model. Golem broj od istoricharite na umetnost koi go prouchuvale negovoto delo smetaat deka toj se zema kako model samiot sebe si rechisi vo site sliki, a so toa sakal samo da si ja olesni rabotata vo slikanjeto, neodzemajki si od vremeto so baranje modeli.

Vo deneshnite muzejski kolekcii sochuvani se okolu 1400 crtezhi sozdadeni od rakata na Rembrant, a toa pretstavuva edno golemo bogatsvo i svedoshtvo za talentot na eden umetnik.
Rembrant e zabelezhan vo istorijata na umetnost deka svoite skici gi pravel na sekakvi livchinja shto gi naogjal pri sebe, od belezhnici, do smetki, hartija, kako i na zadnata strana na nekrolozite. Od tuka i ne se znae kolkav e vsushnost vistinskiot brojot na crtezhi sozdadeni od rakata na Rembrant i kolkav e brojot na onie koi bile izgubeni niz vremeto, a niz istorijata se provlekuva legenda deka toj pravel skici vo sekoj moment na negovoto dizhenje.
Golem broj od crtezhite na Rembrant bile napraveni vo mig na euforija, nabrzina, vo mig na spontanost i momentalna inspiracija i vo istorijata od vremeto na Direr pa se do Pikaso ne e zabelezhan nitu eden umetnik koj izvedbata na crtezhot ja pravel podobro Rembrant.

Temite vo negovite crtezhi se najrazlichni, od skici za portreti i avto-portreti, do sekojdnevni aktivnosti, deca vo igra, razdvizhenite ulici na Amsterdam, studii na Evrei, aktovi, zheni koj gi izvrshuvaat sekojdnevnite domashni aktivnosti, lugje koi se vo moment na nabljuduvanje na nekakov nastan, zhivotni, kopii na poznati umetnichki dela, chudni i retki predmeti koishto mu bile pasija, razglednici na gradot i arhitekturata, pretstavi na mitoloshki i bibliski sceni, itn.
Iako bilo voobichaeno Rembrant da se potpieshe i da ja stavi datata na izrabotka na negovite slikarski dela, toj toa nikogash ne go pravel na svoite crtezhi. Negoviot potpis na skicite se javuva rechisi na tretina od vakvite dela, a ostanatie se prepoznavaat i mu se prepishuvaat nemu, blagodarenie na individualniot slikarski stil.
Vo arhivite e zabelezhano deka site crtezhi na Rembrant bile prodadeni na aukcija vo 1656 godina na anonimen kupuvach, no se pretpostavuva deka toa mozhebi e Jan van de Kapele, koj bil mlad slikar, od bogato semejstvo i pred se bil poznat kako kolekcioner na umetnichki dela. Po smrtta na Kapele, vo istorijata se zabelezhani ushte nekolku iminja koi trguvale so delata na Rembrant i tokmu poradi toa deneska brojot na sochuvani skici e golem iako e nesporedliv so nivniot vistinski broj.

Golem doprinos vo slavata na Rembrant se sekako i negovite gravuri, a golem broj na istorichari na umetnost go delat mislenjeto deka negovata golemina, talent i slava se dolzhi tokmu na ovie gravuri, a ne na negovite slikarski ostvaruvanja. Toj od gravurata sozdal prekrasen i fleksibilen nachin na izrazuvanje na umetnosta, a najchesto obrabotuval Bibliski temi, pejsazhi, aktovi, portreti i se ona shto toj ke odredel deka e soodvetno da bide izraboteno vo ovaa tehnika.
Kako i vo slikarstvoto, taka i vo graviranjeto Rembrant rabotel so novi inventivni tehniki, koi dotogash bile nepoznati, a vo eden period od negovata kariera toj poveke zarabotuval od svoite gravuri, koi se prodavale vidno poskapo otkolku slikite izraboteni vo tehnika maslo na platno.
Najranata gravura izrabotena od Rembrant mozhe da se datira okolu 1626 godina, koga imal samo 20 godini, a ja opishuva bibliskata scena “Odmorot na patot kon Egipet”, i na nea mozhe da se zabelezhi negovoto neiskustvo vo izrabotkata na ovoj medium. Toj ova delo ne go izrabotil pod presa, tuku rachno i pritoa se zabelezhuva mekosta i neznnosta na konturite i nestabilnosta na rakata. Ova delo se smeta za nedovrsheno i za eksperiment na Rembrant da izraboti neshto vo nov medium, vo eden nov manir, koj seushte go nemal dobro usovrsheno.
No, negoviot smisol kako humanist, mozhe ushte poveke da se zabelezhi vo grupata na gravuri koi gi izrabotil po 1620 godina, kade se pretpostavuva deka bil pod silno vlijanie na francuskiot graver Zhak Kalo. Po, zapoznavanjeto so rabotata na Kalo i po rechisi dve ili tri godini usovrshuvanje na ovaa tehnika, Rembrant stanal majstor za graviranje, a za toa govori i portretot na negovata majka od 1628 godina. Vo tekot na svojata kariera toj se zdobil so mnogu priznanija tokmu blagodarenie na negoviot talent da raboti gravuri. Se smeta deka ima izraboteno okolu 290 gravuri, a denes, 79 originali se sochuvani i mozhe da se vidat vo muzeite shirum svetot.
Elementite koj na nekoj nachin ke stanat obelezhje na negovoto tvoreshtvo se: kiarosk*ro, tehnika na koristenje na dramatichen kontrast na svetloto, senki, temnica koja shto Rembrant ja adaptiral od tehnikata na Karavaxo, dramatichno i zhivo pretstavuvanje na negovite subjekti bez kruta formalnost kojashto bila tipichna za togashnite slikari i dlaboko sochustvo za chovekot bez razlika na chovekovata starost i imotna sostojba.
Vo negovite dela koi chesto bile so mitoloshki, bibliski ili istoriska tematika i motivi, Rembrant chesto ja slika najbliskata familija: negovata prva zhena Saskia, sinot Titus i negovata neformalna zhena Hendrikeja.

Vo arhivite e zabelezhano deka vo 1625 godina Rembrant zaminuva od ateljeto na Lastman i se vraka vo rodniot Lajden, kade ja zapochnuva svojata samostojna kariera, slikaj}i vo domot na svoite roditeli.
Vo ovie prvi negovi dela po vrakanjeto, se zabelezhuva i vlijanieto koe go dobil od svojot mentor Piter Lastman:
•     Kamshikuvanjeto na Stefan od 1625 godina koe kako celina i dvizhenje e celosno otslikuvanje na ona shto go nauchil kaj Lastman;
•     Konzulot Cerialis i germanskite legii, od 1626 godina e vtoroto delo kade se zabelezhuva naprednatosta vo slikanjeto i nadminuvanjeto na prethodnata nesigurnost so chetkata.
Se smeta deka Rembrant dva pati se ima naslikano vo ova negovo delo, ednash vo pozadinata na slikata i drugata pretstava vednash zad konzulot.
Od istata ovaa godina se datira i slikata “Muzichka zbirka” kade e mozhno kako model da gi koristel tatko mu, sestra mu, majka mu i samiot sebe, slika, vo koja, vo samata kompozicija sovrsheno se vklopuva vmetnatata mrtvata priroda, t.e knigata i lautite koi se postaveni vo prv plan, shto potsetuvaat na vanitas.
Od istiot ovoj period datiraat i delata “Tobija i Ana so jare”, “Angelot i prorokot Valam”, “Begstvoto vo Egipet” itn.
      “Merachot na zlato” od 1627 godina mozhebi treba da dava simbolika na lakomosta, Rembrantovata rana i trajna naklonetost i interes za mrtvata priroda ispolneta so knigi. Tuka samo ushte ednash se naglasuvaat negovite element vo slikanjeto, a toa e silniot kontrast megju svetloto i temnoto.
Negoviot interes za igrata so svetloto i temnoto mozheme da se zabelezhi i vo slikata “Sv. Pavle vo temnica” kade svetlinata kako da pagja od nekoj visok prozorec koj e sepak nevidliv za okoto na nabquduvachot tokmu poradi samata temnica.
Najraniot poznat avtoportret na Rembrant se datira vo 1628 godina, a deka slavata na Rembrant raste vo toj period e dokaz i toa deka na samo 21 godina toj vo svoeto atelje go dovel i prviot uchenik Herit Dau, koj imal samo 14 godini.
No, negov najgolem domen vo slikarskoto izrazuvanje e slikanjeto na temi od Biblijata, a edna takva slika e Momentot na Sretenieto od 1628 godina, koja ja crtal i izrabotil vo bakropis nekolkupati.

Rembrant crtal i rabotel vo bakropis niza likovi koi bile polni so ritam, a svoite modeli gi prevzemal od sekojdnevniot zhivot.
Nekoi negovi dela od ovoj period se: “Starec prosjak vo dolga prekrivka”, “Prosjak so visoka kapa, navednat na stap”, “Prosjak so kozhna torba”, “Povratokot na Tobija doma”.

Vo 1631 godina Rembrant se seli vo Amsterdam kade ke zhivee i raboti do krajot na svojot zhivot, a ova e gradot kade shto ke se proslavi i kako vrven portretista.
Negovite povazhni dela od ovoj period se “Chasot po anatomija na d-r Nikolas Tulp”, shto ovozmozhuva i presvrt vo negovata kariera, a e narachana od samiot doktor. Tuka vo kompozicijata se reshava problemot na grupen portret kade se pretstaveni zainteresirani lugje koi se sobrani vo edno edinstvo.
Negovata preselba vo Amsterdam pretstavuva nova faza vo negoviot zhivot, kariera i slikarstvo, shto ke se odrazi so slikanjeto na pogolemi platna. Vo Amsterdam, Rembrant raboti na mnogu poveke portreti i ja osloboduva svojata smisla za dramatichnosta.

Deloto “Hristos na pat kon Galileja” od 1633, kade se pretstavuva edno od chudata na Hristos, e edinstvenata pretstava na Rembrant kade shto toj prikazhuva morski pejsazh. Kako i vo site negovi dela i tuka se zabelezhuva igrata so svetloto i temnoto.

Negovoto delo “Svetoto semejstvo” od 1633 godina, koe po svojata boja i kompozicija ne nalikuva na holandsko delo go karakterizira navrakanjeto na Rembrant kon flamanskoto i italijanskoto slikarstvo.

Vo religioznite ciklusi toj najchesto se navraka na Rubensovata barokna bujnost, no sozdava izmena vo facijalnite karakteristki. Svojata dramatichnost toj osobeno ke ja istakne vo crtezhite koi se datiraat od 1635 godina, a istata godina }e napravi nizata na studii na glumci-brzi skici, videni vo sekojdnevieto.

Tipichen primer i dokaz deka Rembrant se obidel da slika so shokanten realizam i barokna melodramatichnost e negovata slika “Grabnuvanjeto na Ganimed”.
Toa e pretstava na dete vo sostojba na uzhas, dete koe e uplasheno.

Edno od negovite najgolemi platna e “Zhrtvata na Avram” kade se zabelezhuva silna napnatost, nepodnosliv realizam i zategnatost vo likovite. Negovoto delo “Oslepuvanjeto na Samson” e simbol na negovata najbarokna kompozicija koja nekoga{ bila naslikana vo negovata kariera, a tuka toj ke vmetne silen kontrast na svetlo i temno, tuka se zabelezhuva uzhasot, bolkata, bespomo{nosta i stradanjeto na Samson.
Mrtvata priroda koja e omilena tema na holandskite slikari na 17 vek, retko se javuva vo delata na Rembrant, no vo 1636 godina nastanuva edna dramatichna i vidliva promena vo umetnichkoto tvoreshtvo na Rembrant, a tuka se javuva elementot na ednostavnosta, chistiot pristap na temite i na ona shto go slika.
Vo ovoj period toj ima raznovidnost od temi, a najpoznati se negovte dva akta na Dajana i Vitsavija.

Rembrant celiot svoj umetnichki zhivot }e go mine vo strast i ljubopitnost, neskriena zhelba kon otkrivanje na novi metodi vo slikanjeto. Toj bil otvoren za novi vizuelni iskustva i tokmu toa e karakteristikata koja ke go izdvoi od svoite sovremenici.

Ona shto e vidlivo vo negovite dela e deka toj go sakal kichot, i chesto vo negovite dela mozhe da se zabelezhat zlatnite predmeti, krznoto, vezot kako ukras, ukrasnite shlemovi i dekoriranite kostumi.

Bibliskite temi koj ke gi sozdade kon krajot na chetvrtata decenija ,se mnogu slozheni, so najrazlichni detali, no sepak toa ne e prichina tie da ja izgubat svojata harmonija. Negovoto tehnichko majstorstvo mu pomaga da postigne najrazlichni efekti. Na Rembrant mu trebalo edvam nekolku gestikulacii i dvizhenja za da go izrazi vnatreshnoto znachenje na scenata. Toj nikogash ne e teatralen.

Negovata slika “pomiruvanjeto na carot David so sinot Avesalom” pretstavuva edna sluchka od Biblijata koja nikogash porano ne bila prikazhana. Koga Rembrant go chital Stariot Zavet i se obidel da gi vidi kralevite i patrijarsite na Svetata Zemja vo svojot um, toj mislel na lugjeto od Istokot shto toj gi videl na pristanishteto vo Amsterdam. Pa tokmu i zatoa toj go oblekol David kako Indiec ili Turchin, so golem turban i na Avesalo mu dal nekakva iskrivena sabja. Negovoto oko na umetnik bilo privlecheno od sjajot na ovie obleki i sluchajno tie mu davale shansa da ja prikazhe igrata na svetlo na skapocenata tkaenina, sjajot na zlatoto i nakitot.
Mozhe da se zabelezhi deka Rembrant bil podednakvo dobar majstor kako Velaskez i Rubens vo dolovuvanje na efektite na sjajot na ovie tkaenini.
No, vrvot i istovremeno padot vo svojata kariera, a voopshto i vo zhivotot toj ke go dozhivee so negovoto najpoznato delo, a toa e “Noknata Strazha”!
Pred da ja sozdade "Noknata Strazha", znael samo za ugled i pochit, a po nea samo za otfrluvanje i nesreka. Taa e vrvot na Rembrantovoto tvoreshtvo. Tuka, problemot na grupen portret Rembrant go reshava na eden dinamichen nachin, neshto shto bilo nevozmozhno da se postigne ili da se imitira ponatamu. Gardata tuka e pretstavena vo dvizhenje, sekoj od portretiraniot lik neshto raboti i site tie likovi se vo nekakva interakcija, a samata slikata nema nikaov red ili pak harmonija, kako da vladee edna haotika.
Onie koj ja narachale slikata ne bile voopshto zadovolno od slikata i od navedenoto vo arhivite, se doznava deka tie ja omalovazhuvale slikata i nejzinata vrednost. No, koga ovaa slika bi se sporedila so istoimenite temi od ovaa epoha, nesomneno taa e majstorstvo ne samo na Rembrantoviot talent tuku i na celokupnoto holandsko slikarstvo. Vo ovaa slika toj raskinuva so tradiciite i pristapil so eden nov predizvik, poln so svezhina i vizija koja mozhe da bide poseduvana samo od eden golem slikarski talent. Karakteristiki za ova delo se: silni efekti na svetlo i temno, dvizhenje i akcija, animacija na sekoj od portretiranite likovi, tie se vo nekakva rabota, a samata taa interakcija vo deloto i dava zhivost na slikata.

No i pokraj padot na negovata slikarska kariera, Rembrant ke tvori do samiot kraj na svojot zhivot.
Umira na 4 Oktomvri 1667 godina, a negovata smrt pominuva soseme nezabelezhana od negovite sovremenici, sorabotnici i nekogashni bliski prijateli.

Изменето од moira - 19.Јуни.2008 во 22:49

Внеси реплика	страница <1 23
Tweet