АРГУМЕНТИТЕ НАСТРАНА!БОЖЈАТА ЗАПОВЕД КАЖУВА НЕ!

SLIKI,KIPOVI,IKONI I DRUGI IDOLI ZABRANETI VO VO k*rAN I VO BIBLIJATA

Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim

Se prenesuva od Omer r.a.deka Allahoviot pejgamber s.a.v.s.rekol:“Onie koi pravat likovi na Sudniot den ke bidat kazneti. ke im se rece: “Ozivejte go ona sto go sozdadovte!” (Izbor na hadisi Rijadus–Salihin Hadis br.1678).al-Bukhari (5607) and Muslim (2108). 

 Se prenesuva od Ebu Talha r.a.deka Allahoviot pejgamber s.a.v.s.rekol: “Melekite nema da vlezat vo onaa kuka vo koja ima kuce ili slika.” (Izbor na hadisi Rijadus–Salihin Hadis br.1684). (al-Bukhari,al-Fath,10/380).(al-Sharh al-Mumti',2/198). (Bukhari Vol.5 Hadis br.338)

Se prenesuva od Abu Talha kako veli; “Go slusnav Allahoviot poslanik kako vika: ”Melecite ne vleguvaat kade sto ima nacrtani sliki na kuce ili na covečki lica(sliki).(Buhari Vol.4Hadis br.448)(Buhari,el-Fath,10/380).

                                CITAJTE PA DA SME ZAEDNO NA VISTINATA

Za slikite, ikonite, kipovite i drugite idoli

Knigata

VREMETO I ZNACITE

Od Prof. Nikola Tasevski

Treto izdanie

Adventistička izdavacka kuka

Skopje,ul.Vlae br.42

Ovaa materija e regulirana so vtorata Bozja zapoved koja kazuva: “Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona sto e gore na neboto,ili dolu na zemjata,ili vo vodite pod zemjata! Nemoj da im se klanjas nitu da im sluzis! Zasto jas,Gospod,Bog tvoj, sum Bog lubomoren,koj gi kaznuvam grevovite na tatkovcite-grevovite na onie koi me mrazat-kaj decata do treto i cetvrto koleno,a pokazuvam milost kon iljadnici koi me sakaat i gi drzat moite zapovedi” (2. Mojseeva 20,4-6)

Zapovedta e jasna,pocituvani.Bog e kategoricen koga kazuva“ne pravi si idol”,ne pravi si“slika od ona sto e gore na neboto”. “Nemoj da im se klanjas nitu da im sluzis”,zasto toa e idolopoklonstvo. Bog kazuva “nemoj”, “ne”, a hristijanite velat “da”. Cudno, nesfatlivo.

Za slikite,ikonite i idolite,so koi se nakiteni nivnite crkvi,tie naogjaat kosevi izgovori so koi so site sili se obiduvaat nekako da gi opravdaat.

Gospodin Milin gi vulgarizira rabotite vo vrska so vtorata Bozja zapoved koga veli deka i astronomite go slikaat neboto,yvezdite,Sonceto i Mesecinata,pa ne se idolopoklonici.

Biolozite gi slikaat,ribite,pticite,zivotnite i covekot,pa ne se idolopoklonici.

Drug omilen izgovor:

Nie ne im se klanjame nitu pak gi obozavame slikite,ikonite i skulpturite,tuku svetitelite koi stojat zad niv,a ikonite i skulpturite ne potsetuvaat i ne doblizuvaat do niv i vo nasite crkvi sozdavaat cuvstvo na posebna svetost i crkovna atmosfera.

Ubavo! No istoto toa na gospodin Milin bi mu go kazal i eden mnogubozec od vremeto na prorok Ilija,ili od vremeto na prorok Daniel.

I nie,mnoguboscite,koga se klanjame pred kipovite na nasite bozestva,vsusnost ne im se klanjame i ne im sluzime na kipovite, tuku na bozestvata koi stojat zad niv-na Val,na Mitra,na Marduka,na Ozirisa,na Amona... Koga gi gledame kipovite,tie isto taka i nas ne priblizuvaat do niv i niv do nas.

Nasite kipovi uste poveke gi razubavuvaat nasite velicestveni hramovi i bogosluzenija, na koi muzikata stapuva vo sprega so niv,so sto se sozdava prekrasen,prijaten ambient koj gi pleni nasite srca.!?

Taka gi pravda svoite idoli glasnogovornikot na hristijanstvoto koe pocituva ikoni i kipovi,taka gi pravda svoite idoli glasnogovornikot na starozavetnoto mnogubostvo,so koe Bog i Bozjite proroci postojano imale raspravii.

No,i na edniot i na drugiot,Bog im veli:“Vasite argumenti nastrana! Bozjata zapoved kazuva “Ne!” “Ziveeme spored vera, a ne spored gledanje” (2. Korincanite 5,7).

“Bog e Duh,i onie koi mu se poklonuvaat,treba da mu se poklonuvaat vo duh i vistina”(Jovan 4,24).

 “Verata doagja od slusanje,i toa od slusanje na Bozjata rec”

Hristijanskite teolozi go napagjale paganskoto idolopoklonstvo:

“Ako na vasite idoli im se odzeme onaa cudesna ubavina sto im ja dalo dletoto na golemite umetnici,vo niv nema da ostane nisto,osven amorfna materija”, kazuva Oktavij.

“Hristijanite gi otfrlaat ovie bogovi,zasto tie se samo kamen,drvo ili metal,a ne vistinski Bog”,zaklucuva Tacijan.

Vakvi citati ke najdeme na bezbroj mesta vo Stariot zavet,zasto od svoite pocetoci monoteistickata svest mu se protivstavuva na sekoe idolopoklonstvo.Dolgo crkovnite otci odbivale sekoja pomisla na slika ili skulptura koja bi imala svetost.

I za intelektualcite vo helenistickiot i rimskiot svet najgolema precka bila da veruvaat vo sliki i kipovi. Za da se nadmine ovoj problem i idolite da stanat opsto prifatlivi za site,se razvila misticna svest,pri sto sodrzinata se tolkuva simbolicno.

Osnova na toa razmisluvanje:

Kipot i slikata navistina se umetnicko delo na covecki race,no posebno znacenje na toj predmet mu dava specijalnata vestina so koja istiot se osvetuva,vestina narecena teurgija(bukvalno prevedeno:sozdavanje na bogovi).Taka idolot stanuva posrednik megju covekot i nekoj od bogovite.“... so pomos na odreni simboli,teurgijata uspeva nezavislivata dobrina na bogot da zasveti na slikite i skulpturite na umetnikot”,tvrdi Proklus i neoplatonistickite teolozi,cijašto misla e zamrsena i nejasna i koja ima za cel da go opravda postoenjeto na idolite na paganizmot,barajki vo seto toa dlaboka i nema smisla.

A eve go i stavot na tradicionalnata Crkva:

“Nie gi pocituvame ikonite kako blagosloveni pretstavi na edinstveniot żiv Bog,na negovite angeli,na svetitelite (svetcite) i

Macenicite,koi se nasi prijateli i posrednici” (citat od sovremeniot katihizis).

Pravoslavnite vernici se molat pred ikonata kako simbol na licnosta kojasto e vizuelno pretstavena na nea.So usnite go celivame likot (ikonata) na svetitelot,a so nasite misli i srca go celivame vistinskiot svetitel (svetec) kako ziva i vistinska licnost na neboto.

Soodvetstvoto e ocigledno:

Ona sto nekogas za paganskite sliki i kipovi bila teurgijata,vo tradicionalnata hristijanska crkva e osvetuvanjeto i blagoslovuvanjeto na hristijanskite ikoni i kipovi.

Obrazlozenieto e isto:

Kipot i slikata navistina se umetnicko delo na covecki race,no posebno znacenje na toj predmet mu dava specijalnata vestina so koja Crkvata istite gi osvetuva i gi blagoslovuva-vestina vo paganstvoto narecena teurgija (bukvalno prevedeno: sozdavanje na bogovi),a vo tradicionalnata Crkva“osvetuvanje” i “blagoslovuvanje”,so sto idolot stanuva posrednik megju covekot i svetecot,megju covekot i nekoj od bogovite.Taka objasnuvanjeto na neoplatonistickite teolozi za slikite i kipovite e prifateno vo hristijanskata Crkva na sredniot vek,no,kako sto vidovme,ne bez golemi sudiri koi traele nekolku vekovi.

Toa mozebi e najsilen pecat sto go ostavil misticizmot vrz dogmata na tradicionalnata Crkva,so sto hristijanstvoto stanuva edinstvena monoteisticka religija koja pocituva ikoni i kipovi.

Vo katolickiot katihizis otkrivame deka ne postoi vtorata Bozja zapoved koja zabranuva idolopoklonstvo. Taa ednostavno e isfrlena.

Po cija volja? Po volja na crkvata. So cija sila? So silata na crkvata. Zosto? Za da se opravda protivzakonitata

praksa na crkvata.

Za da ima pak deset zapovedi vo katihizisot,Katolickata crkva desettata zapoved ja podelila na dva dela,so sto ja popolnila prazninata na vtorata zapoved.So toa e narusen redosledot i na drugite zapovedi.

Prvite hristijani vo svoite molitveni domovi nemale nikakvi sliki.

Duri vo tretiot vek se pojavuvaat simbolicki sliki vo katakombite.Podocna se pojavuvaat sliki sto pretstavuvaat sveti lica i bibliski nastani.

Vo tekot na 4 vek vo hristijanskata crkva se slucuvaat dlaboki promeni.Pod vlijanie na mnogubostvoto,a so cel na mnoguboscite da im se olesni da go prifatat hristijanstvoto, crkovnite vodaci mnogubozeckite hramovi gi pretvoraat vo hristijanski crkvi,a mnogubozeckite bogovi vo hristijanski svetci.!? Najprvo vo hristijanskite crkvi vo ovoj period se javuvaat sliki,i toa vo istocnite crkvi samo sliki,a vo zapadnite,pokraj slikite,i kipovi.?!

Bulgakov ni go otkriva vistinskoto poteklo na ovoj nehristijanski obicaj:

“Umetnicka tatkovina na ikonite e drevniot Egipet (osobeno pogrebnite portreti na elinistickata epoha).Vizantija,kako naslednicka i podadena raka na Elada,e tatkovina na hristijanskiot ikonopis.”1“Narodot vo slikata (ikonata) gledal neposredna Bozja blizina; veruval deka slikite imaat cudotvorna mok. Imalo duri svestenici koi ja struzele bojata od ikonite,ja mesale so vinoto za pricest i taka gi pricestuvale vernicite;imalo majki koi zemale ikoni za kumovi”(S.Srkuq, Povest srednjeg veka,str. 36).

Za seto ova Dositej Obradovik ke kaze:

“Koga Grcite i Latinite go primile od apostolite hristijanskiot zakon,togas nemalo ni cesen krst,ni ikoni,ni sveti tela,ni sveti

Mosti,ni koski,ni kanoni... Za seto toa blazenite i sveti apostoli nisto nitu znaele,nitu razmisluvale,a uste pomalku zboruvale i pisuvale... Zosto sega,koga ke se pokrene nesto protiv starite memlivi i ‘rgjosani obicai,vednas pocnuva tazhanka: ‘Propadnavme! Propadna pravoslavieto!’...

Koja nauka e popravoslavna i poblagocestiva od evangelieto na nasiot Spasitel,koja sto gi razoblicuva i gi ukoruva licemernite i drugite molitvi i postovi?...

Peka milostiviot i edinstven Zakonodavec na vistinskoto pravoslavie i blagocestie:

‘Zosto lugjeto zaradi coveckite predanija gi zanemaruvaat i gi ostavaat zapovedite Bozji?

Sega,koga golem broj lugje laznite raboti gi pocituvaat kako vistiniti,ako se najde nekoj tie raboti da gi izoblicuva kako lazni, nego go gledaat popreku i go proglasuvaat za nevernik.Za vakvi raboti site apostoli,pa i Hristos,bile goneti i ubieni.”Proleani se stotici toni nevina covecka krv dodeka ikonite ne vlegle vo Crkvata

Protiv obozavanjeto na slikite,relikviite i drugite (Sergij Bulgakov,Pravoslavlje, Knjizevna zajednica Novog Sada 1991., p 213) vek stanuvaat oddelni hristijani kako,na primer,Vigilantie od Lion,Jovinijan od Rim,Helvedie,isto taka od Rim,i drugi.

Kon ovoj protest vo 9 vek se pridruzuva biskupot Klaudie od Torino.

Protiv obozavanjeto na ikonite svojot glas go podignale osobeno pavlikijancite,radikalni hristijani,koi barale vrakanje na evangelskata ednostavnost.Tie isto taka go otfrlile obozavanjeto na krstot,kultot na deva Marija (sveta Bogorodica) i na svetcite.

Vo borbata za reforma na crkvata se vmesale i vizantiskite carevi.Borbata protiv ikonite,narecena ikonoklazam,koja traela nad 100 godini,ja pocnal carot Lav III Isauriski (717-741). Toj vo 726 godina prvpat otvoreno istapil protiv kultot na ikonite,a na 17 januari 730 god.izdal edikt protiv kultot na ikonite. (G.Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 171-1723.)

Sinot na Lav i naslednik na Konstantin V (741-755), bil uste poognen ikonoborec od tatko mu.

Ovoj car svikal crkoven sobor vo Hiereja,na maloaziskiot breg.Soborot pocnal so rabota na 10 fevruari 754 godina.

Na soborot ucestvuvale 333 episkopi.Obozavanjeto na slikite,izjavile episkopite,se protivi na naukata na Svetoto pismo,sto jasno se gleda od stihovite,sto veke gi citiravme: Jovan 4,24; 20,29; 5. Mojseeva 5,8.9; Rimjanite 1,23; 10,17; 2. Korincanite 5,7 itn.

Protiv odlukite na soborot stanalo monastvoto na celo so igumenot Stefan Novi. Carot pribegnal kon represalii:

naredil da se zatvorat manastirite i duri dozvolil da se pogubi spomenatiot igumen.

Za vreme na naslednikot na Konstantina,Lav IV (775-780),e vodena umerena politika,no pod vlijanie na zenata na Lav, caricata Irina,koja bila ognen privrzanik na kultot na ikonite,pocnuva da se zasiluva ikonofilskata partija.

Za vreme na naslednikot na Lav,maloletniot Konstantin VI,vo ciešto ime vladeela majka mu,caricata Irina,nastapila promena vo stavot kon ikonite.Caricata Irina,vo dogovor so patrijarhot Terasie,svikala VII opst sobor vo Nikeja.

Pod pretsedatelstvo na patrijarhot Terasie,vo prisustvo na okolu 350 episkopi i golem broj kalugjeri,ovde,megju 24 septemvri i 11 oktomvri vo 787 godina ednopodrugo se odrzani sedum sednici.Ukinati se zaklucocite na soborot od 754 godina i vospostaven e kultot na ikonite. (Isto, str. 182-183)

Na zapad Karlo Veliki i negovata francuska crkva ne sakale da gi prifatat zaklucocite na vtoriot Nikejski sobor od 787 godina.

Karlo Veliki svikal sobor vo Frankfurt vo 794 godina na koj se izjasnil protiv obozavanjeto na ikonite,koe go narekol idolopoklonstvo.

So istocnovizantiskiot car Lav V Ermenecot (813-820)pak e obnovena ikonoklastickata borba.Duhoven vodac na ovaa borba bil uceniot Jovan Gramaticarot.Svikan e sobor vo Sveta Sofija i toj sobor gi ukinal zaklucocite na VII opst sobor,a gi potvrdil odlukite na ikonoklastickiot sobor od 754 godina.

Za vreme na vladeenjeto na Mihael II (820-829),vo verskiot spor nastapilo izvesno zatisje.Sinot na Mihael, Teofil (829-842), bil protiv obozavanjeto na ikonite,a vo 842 godina,koga carot Teofil umrel,ikonoborskoto dvizenje dozivealo kraj.

Koga umrel Jovan Gramaticarot i za patrijarh e postaven Metodij,vo mart 843 godina,so zalaganje na caricata Teodora, proglasena e restavracija na ikonite.Pak so pomos na eden sinod e vospostaveno obozavanje na slikite,i 11 mart 843 godina se slavel kako pobeda na pravoslavieto.Toj praznik Istocnata crkva se do denes go socuvala kako “nedela na pravoslavieto.” (G. Ostrogorski,Istorija Vizantije, str. 204-219.)

Melbourne -  Australia.