ПРИДОНЕС НА ИСЛАМОТ КОН ЧОВЕШТВОТО

VLIJANIET VO OBLASTA NA GEOGRAFIJATA[1]

Najprvin govori za faktorite koi vlijaele Arapite u{te od predislamskoto vreme da bidat zainteresirani za geografskite i astronomskite nauki so ogled na nivnite uslovi i podnebjeto, a vo muslimanskiot period so ogled na rasprostanetosta na dr`avata i nu`nosta za poznavawe na geografskite priliki na oddelnite podra~ja, potoa poznavawa na pati{tata i prostorot, duri i vo nekoi vidovi molitvi, koristeni se geografski i astronomski soznanija.

Prou~uvaweto se zadr`uva kaj el-Idrisi i negovite nau~ni napori na dvorecot na Roxer, kralot na Sicilija, zemaj}i gi kako primeri za sorabotkata koja nastanala pome|u muslimanite i hristijanite na razli~nite podra~ja od kulturata, mislata i seto {to tie go registrirale vo svoite poznati patepisni dela za op{tite i ekonomskite obele`ja na zemjite koi gi poznavale, potoa za nivnite rudni i drugi bogatstva, potoa zemjodelskite proizvodi, pati{tata, preminite (??prolazite), naselenieto i nivniot `ivot i drugi podatoci so koi se polzuvale evropskite istra`uva~i i patnici vo vremeto na renesansniot period.

Prou~uvaweto zapira i kaj poznatiot arapski avotritet na moreplovstvoto [ihabudin b. Maxid ~ii dela vo ovaa oblast pretstavuvaat vistinski pionerski ostvaruvawa. Pokraj toa se spomnuvaat i primeri za precizni nau~ni aparati koi gi izumile Arapite ili gi prezemale od drugite pa gi usovr{ile, kako {to se magnetnata igla i son~eviot ~asovnik. Se svrtuva vnimanieto na znaeweto na muslimanite za yvezdite, nivnite izleguvawa i zajduvawa i upotrebata na nivnite grupi za odreduvawe na pravecot i orientacijata na morskata povr{ina. Tie pdoatoci s# u{te se nao|aat vo zapadnite dela za moreplovstvoto kako {to e upotrebata na nazivite za oddelni yvezdi i sl.

Ovoj trud, zaedno so ostanatiot, prou~uva i nekoi sporni pra{awa za koi zasega ne postojat dovolno dokazi za nivno potvrduvawe ili negirawe. Edno od niv, na primer, e pripi{uvaweto na otkrivaweto na Amerika na muslimanite. Vo ovoj pogled trudot se vozdr`uva poradi nedostatok na dokazi.

VLIJANIETO VO OBLASTA NA POMORSTVOTO[2]

Se zadr`uva na odredeni fakti koi se odnesuvaat na prakti~nata strana na ovaa oblast kako i na moreplovstvoto voop{to. Vo nego se uka`uva na toa kako arapsko-islamskata kultura mu gi pru`ala na Zapadot svoite golemi iskustva na ova pole, potoa kako Evropa prezemala od muslimanite nekoi tehni~ki elementi na upravuvawe so brodovite i se poslu`ila so nivnite navigacioni otkritija. Taka, na primer, se utvrdilo deka Vasko de Gama se poslu`il so prevedenite dela od arapski jazik za moreplovstvoto, kako i so moreplovecot musliman od Indija kako vodi~ i so nekoi arapski dela do koi do{ol zaplenuvaj}i eden indiski brod. Od druga strana, imeto na poznatiot moreplovec Ibn Maxid se spomnuvalo na bregovite na Indiskiot Okean s# do minatiot (XIX) vek. Toj ostavil zad sebe mo{ne va`na dokumentacija za moreplovstvoto vo isto~nite moriwa me|u koi najva`no delo e pod naslovot „Fevaidu fi usuli-l-bahri ve-l-kavaidi“, odnosno „Korisnosti na poznavaweto na osnovite na zakonite na moreplovstvoto“.

Trudot ne preciziral koj prv go otkril kompasot Arapite ili Evropjanite, bidej}i ne raspolaga so dovolno dokazi za potvrduvawe ili negirawe na ova pra{awe, predupreduvaj}i sekogo koj se zanesuva so odu{evuvaweto kon arapsko-islamskata civilizacija, i smeta deka sekoj razvoj na zapadot vo ovaa oblast proizleguva od islamskata kultura.

Vodej}i strogo smetka za objektivnosta, trudot gi odreduva osnovite za valorizacijata na vijanijata na moreplovstvoto i trgovijata i pretpostavuva deka tie dvete so~inuvaat nerazdelni pojavi na podra~jeto na razvojot i sorabotkata pome|u narodite, kako i toa deka moreplovstvoto pretstavuva edna od najpreciznite nauki koi baraat golemo iskustvo. Od druga strana, toa se odnesuva na geografskite soznanija koi Arapite g0i poznavale vo predislamskiot i islamskiot period. Pokraj toa, poznata e ulogata koja ja imale arapskite i drugite moreplovci od islamskite narodi podgotvuvaj}i se za rabota na islmaskiot plan. Isto taka se znae {to s# islamskite patepisci i istra`uva~i zabele`ale kolku pridonesle na toj plan. Ponatamu, se znae kakva uloga imala arapsko-islamksata kultura me|u ostanatite poznati golemi kulturi na svetot i {to s# gi karakterizira ciklusite na asimilacija na preveduvaweto, interpretacijata i kreativnoto rabotewe.

Vo svetot na prou~uvaweto na argumentiranite i originalni tekstovi, nau~ni izvori i prou~uvawa vo svetot na priznatite mislewa, trudot go zasnovuva svoeto valorizirawe na onie principi koi strogo vodat smetka za nau~nite granici, osloboduvaj}i se od sekoja subjetkivnost i nenau~nost.

VLIJANIETO VO OBLASTA NA MATEMATI^KITE I PRIRODNI NAUKI[1]

Opfa}a mo{ne {iroka oblast na prou~u~uvawe koe ni donesuva pove}e rezultati. Toa prvenstveno ni odgovara na pra{aweto kako nositelite na arapsko-islamksata kultura bile prethodnici i originalni istra`uva~i vo ovaa oblast. Ovde se sre}avawe so islamskite imiwa vo zapadnite matemati~ki dela kako {to se El-Havarizmi, El-Hazin, El-Hejsen i dr., istaknuvaj}i dela ovie dela slu`ele kako sigurni izvori kaj evropskite nau~ni ekperti s# do pred krajot na sedumnaesettiot vek. Pokraj toa se sre}avame i so zna~itelnite arapski ostvaruvawa vo oblasta na biologijata, hemijata, farmacijata, mineralogijata kako i drugi nau~ni oblasti.

Poznato e deka enciklopediskoto delo „El-Kanun“ od Ibn Sina, na primer, e prevedeno na mnogu evropski jazici i deka e pe~ateno pove}e pati, a ist e slu~ajot i so delata na El-Xabir od hemijata. Tie slu`ele kako izovrni dela na svoite podra~ja nekolku veka, a nekoi zapadni istra`uva~i go vbrojuvaat Ebu Bekr er-Razi me|u osnova~ite na modernata hemija.

Poglavjeto na zapadnite istra`uvawa na arapski-islamskoto vlijanie gi dodava i trudovite na sovremenite arapski nau~nici koe se zanimavaat so prou~uvawata na matemati~kite otkritija na El-Havarizmi i na drugite nau~ni podra~ja.

VLIJANIETO VO OBLASTA NA MEDICINATA I FARMACIJATA[2]

Najprvin n# predupreduva na edna predrasuda za arapskata kultura spored koja bila potpolno neplodna po~va s# do doa|aweto vo dopir so gr~kata nauka koja ja natopila i oplodila. Arapite poznavale nekoi nau~ni oblasti kako {to se fikhot, gramatikata, tefsirot i hadisot, a tie gi podgotvile da gi usvojat i ostanatite nauki koi kaj niv nemale nekoja osobena tradicija...

Se govori za idejata koja istaknuva deka krstonosnite vojni kako eden od kontaktite ne bile od osobeno zna~ewe za vlijanieto vrz zapadnata medicina poradi toa {to najgolem broj Evropejci koi u~estvuvale vo naezdite na krstonoscite bile neobrazovani, i deka me|u niv nemalo prav nau~iik osven istiri~arot Viljem Suverijski. Me|utoa, situacijata bila sosema poinakva na drugite dve geografski podra~ja, Sicilija i Andaluzija, kade normadskite vladeteli im posvetuvale zna~itelno vnimanie na islamskite nauki i nivnoto preveduvawe. Vo Andaluzija, na primer, se razvilo mo{ne silno preveduva~ko dvi`ewe od arapski na latinski jazik, opfa}aj}i gi pred s# delata na avtorite od zlatnoto vreme na arapskata medicina kako {to se Er-Razi, Ali b. Abas el-Mexusi i Ibn Sina, kako i delata na poznatite famakolozi kako {to se Ibn el-Bejtar i Davud el-Antaki. Ovaa preveduva~ka dejnost ja dostignala svojata kulminacija vo Toledo na polovinata od trinaesettiot vek od novata era za vladeeweto na Alfonso, a nekoi od ovie prevedeni dela kako {to se „El-Havi“, „El-Kanun“ i „Kamilu-s-sinati“ izu~uvani se na evropskite univerziteti s# do polovinata na {esnaesettiot vek.

Poglavjeto isto taka se obiduva da odgovori na pra{aweto koe ~esto se povtoruva vo ovoj problem: {to novo & dodale Arapite na gr~kata medicina? A potoa predupreduva na op{tata gre{ka na istori~arite vo pogled na nacionalnite podelbi na medicinskite nauki, bidej}i spored svojata priroda tie pravat progres vo svetski ramki od odredena zemja. Potoa gi rezimira podra~jata koi se smetaat za mo{ne zna~itelni za ovaa oblast na istra`uvawe, pa uka`uva deka Arapite ne pridonesle osobeno za samata filosofija na medicinata, kako ni za osnovite vrz koi taa po~iva, no ostanale nepokoleblivi vo svoeto sfa}awe na osnovnite te~nosti vo ~ovekovoto telo, silata, temperaturata i sl. Navistina, se razminale so Galen vo mnogu pra{awa od ova nau~no podra~je. Me|utoa, fakt e deka napravile mnogu na planot na secirawe na telata, a da ne go istaknuvame posebno ona {to go napravil Ibn Nefis vo pogled na sfa}aweto na maliot krvotok i objasnuvawata na negovite zakonitosti. Pokraj toa go vovele registriraweto na nabquduvaweto i im posvetile golemo vnimanie na lekovite voop{to.

Vrz osnova na seto {to dosega e ustanoveno so preveduvaweto na arapskite dela na latinski jazik i so po~etokot na renesansniot period i nivnoto prou~uvawe, kako i seto drugo {to go registrirala istorijata, {to go otkrile zapadnite eksperti od po~etokot na spomnatiot period do denes, trudot ni gi prenesuva podatocite koi govorat so {to s# se polzuvale Evropejcite i {to s# prezemale od arapskata medicina, naglasuvaj}i deka toa bile op{ti dela koi gi opfa}aat site toga{ poznati medicinski nauki, a najdobar primer za toa e „El-Kanun“ od Ibn Sina kako i golemoto bogatstvo od klini~kata medicina koe go pretstavuva deloto „El-Havi“ od Er-Razi. Ist e slu~ajot i so farmacijata, potoa so slo`enite i prostite lekovi, a deloto na Ibn el-Bejtar bilo edno od osnovnite dela od ovoj vid vo Evropa s# do polovinata na osumnaesettiot vek. Iskustvoto na Arapite vo hirurgijata isto taka bilo zabele`ano. Deloto na Ez-Zuhri za toa mu bilo poznato na sekoj {to toga{ se zanimaval so medicina vo Evropa. Pokraj toa i sistemot na bimaristan bil i toa kako zna~aen, a Zapadot spored negoviot primer vo svoite zemji izgradil kliniki i otvoril bolnici.

Islamot ne e blagodet samo za Muslimanite tuku za celoto Covestvo.Samo onie koi ne gi poznavaat zaslugite na Islamot i onie sto go mrzat mozat da kazuvaat deka Islmot nisto ne pridonel i deka se sirel so mec i ogan.

Ako pogledneme niz istorijata sakajki da go pogledneme se ona sto Islamot go donel na denesniot covek bi se iznenadile od toa sto da ne bese islamot vo pitanje nebi poseduvale denes ulicni svetilki,telefoni,kompjuteri,koli,televizori itn.

Doprinosot,koj Islamot go donel na covestvoto e Ogromen.Neli,svetot posle pojavata na Islamot pocna da se gradi i cveta.Vo ovaa tema bi sakal da spomnam nekolku vazni doprinosi na Islamot kon covestvoto,kako na pole na verata taka na pole i na naukata i kulturata.

Znaeme deka prvite zborovi sto se upateni do nasiot pratenik Muhammed s.a.w.s od Stvoritelot bile "UCI vo imeto na Allah" taka da kompletniot Islam se bazira na upravo na ucenje,proucuvanje,razmisluvanje i rabotenje.

Od ovie aeti se gleda kolKU vaznost Islamot mu dava na naukata. Megjutoa i pored toa ima mnogu koi tvrdat deka Islamot e nazaden. Takvite se,sekako,vo golema zabluda zatoa sto neznaat ili se pravat deka ne znaat.Na racun na Islamskite Naucnici,mnogu zapadnjaci postanaa "slavni" fizicari,matematicari,hemicari idr.

Da se potsetime na nekolku aspekti i doprinosi na Islamot,kako sto se Pravoto,Istorijata,geografijata,astronomijata,botanika,medicina,hemija,matematika idr.

Sto se odnesuva do Pravoto,Muslimanite,blagodarejki na se'opfatliviot karakter na Qur'anot,mnogu brzo ja razvile ovaa nauka.Prv napisan ustav poteknuva od Muslimanite. I prv takov ustav sostavil sam Muhammed s.a.w.s koga osnoval prva Islamska drzava vo Medina,koj e i do denes socuvan.

Doprinosot na Muslimanite za proucuvanje na Istorijata e golem,posebno vo utvrduvanje na avtenticnosta na dokumentite. Islamot nema potreba za legendi i pretpostavki vo svojata vlastita istorija. Biografskite leksikoni se edni od karakteristikite na istoriskite literaturi kaj Muslimanite.

Ponataka.Sto se odnesuva do Geografijata i Topografija izrabotkata na geografskata karta od Muslimanite dale nemeren doprinos na ovaa naucna granka.

Naj starite Muslimanski karti ja prestavuvale zemjata vo Topcest oblik,,, a da se potsetime deka crkvata niz vekovite imala mislenje deka zemjata e ravna ploca i deka sonceto se vrti okolu nea.Koj god smetal obratno,se smetal za otpadnik od Hristijanstvoto. Ibn Madzid,koj bil kormiral na brodot na Vasko de Gama do Indija,uste togas spomnuva KOMPAS,kako poznat predmet,,, Zborovite "Admiral","Arsenal","kabl","tarifa" itn. koi se izvorno arapski,jasno zboruvaat za zaslugata na Muslimanite vo modernata civilizacija.

Astronomijata e nauka vo koja Muslimanite dale golem doprinos.Mnogu zvezdi i denes vo evropskite jazici imaat arapski iminja.Reformata na kalendarot koja ja izvrsil drugiot Halifa Omer ibn Hattab radiallahu anhu ja prestignuva po svoeto sovrsenstvo reformata na gregorianskiot kalendar. Za vremeto na Halifata Me'mun r.a izmeren e opsegot na zemjata,so iznenaduvacki stepen na tocnost. Pisuvani se dela za plimata i osekot,za izlezot i zalezot na sonceto a narocito za dvizenjeto na sonceto i mesecinata.
Allah s.w.t.a vistinata ja rekol: "I se vo kosmosot plovi" (Jasin 40) Do otkritieto deka vo svemirot se se dvizi doslo vo sedumnaesettiot vek. Nikoj od zapadnite naucnici ne sakal da priznae deka ova Naucno otkritie se naogja vo Qur'anot i deka Muslimanite ova go znaeja uste odavna. Povtorno,ako se vratime kroz istorijata,ke vidime deka Crkvata gi spaluvala onie koi tvrdele deka "ZEMJATA SE DVIZI"

Ponataka,golem e brojot i na poleto na prirodni otkritija no zapad toa im go pripisuva na zaopadnite "naucnici"

Muslimanite za Botanikata. Isto taka i Botanikata bila posebno istrazuvana. So isklucok na nekoi iminja od bilki,koi ne rastele vo togasniot Muslimanski svet,nema ni eden naziv na stransko poteklo. Botanickata enciklopedija od Dinaverija (umrel 899) vo sest golemi tomovi,napravena e duri pred da bide na arapski prevedeno prvoto grcko delo za botanikata.  Dinaveri,ne samo sto go opisuval izgledot na bilkite tuku i gi klasificiral,pa gi opisuval nivnite hranlivi kvaliteti,farmatoloski i drugi osobini.

Medicinata kaj Muslimanite doziveala golem napredok vo Anatomija,farmacija,organizacii na bolnici,obucuvanje medicinski kadri itn. Medicinskite dela na Islamskite doktori ostanaa temel na na celokupnata medicina,vklucuvajki ja i zapadnata.
Allah dz.s veli: "Izlazi iz utroba njihovih (utrobata na pčelata) piće različitih boja, u kome je lijek ljudima. To je uistinu dokaz za ljude koji razmišljaju." (Nahl, 69)
Ako sakate da socuvate parce meso,stavite go vo med i nema da se rasipe,zatoa sto medot ima svojstva na unistuvanje na bakterii,vo nego ima lek za lugeto.Muhammed s.a.w.s rekol:"Da se ne bojim poteškoće mojim sljedbenicima, naredio bih im uz svaki namaz (pet pati dnevno) da peru zube (i toa so misvak)." (Sahih). Misvakot e rastenie koe rasti vo tie predeli,koi ima povekestruko pojaki svojstva na cistenje i dezinfekcija nego bilo kakva denes pasta za zabi. Inaku,dadov eden podatok.Koga Muslimanite gi cistele zabite,Angliskite nabljuduvaci so strav gi izvestuvale komandantite deka Muslimanite gi ostrat zabite. Znaci,nemale poim za cistenje zabi.

Ponataka.Qur'anot bara da lugeto razmisluvaat za sozdavanjeto na svemirot i da razmisluvaat kako neboto i zemjata mu se podredeni na covekot.Muslimanite mnogu rano pocnale da se bavat so ozbilni proucuvanja na hemijata i Fizikata. Karakteristika na nivnata obrabotka e experimentot. So svoite proucuvanja i posmatruvanja sobrale ogromen broj na Dokazi.

Matematickite znaenja imaat neizbrislivi tragovi na Arapskite-Islamski doprinosi.
Zborovite "Algebra" koja go dobila nazivot po Muslimanskiot matematicar  El-Havarizmija,ponataka "nula","cifra","sifra","te,rifa", "x" itn se od Arapsko poteklo. Tuka ke gi nabrojam i nekoi drugi raboti koi Muslimanite gi donele na Zapad... da ne bea Muslimanite,zapad nemase da znae za "seker,portokal,limon,breskva,pamuk,kafe,SAPUN,PERFEM,destilacija,HARTIJA,kompas itn"

Za kraj,treba da znaeme deka ova se samo malku od mnogu brojnite doprinosi na Muslimanite kon covestvoto."Civiliziraniot" zapad gi iskoristil za negoviot ponatamosen napredok.
Barbarsko rusenje gi pogodi dve Islamski intelektualni centri: Bagdad na Istok Kordova-Granada na zapad.
Mnogu biblioteki,so stotici iljadi knigi i rakopisi,zaedno so ovie gradovi,,,, se zapaleni.
Pokolite ne gi postedile ni naucnicite. Ona sto e stvarano so vekovi,barbarite go unistile za nekolku dena.
Ovoj primer ni dava slika na stvarnosta na Istok i Zapad.
I toa ne e se'.
Naprotiv,zapadnjacite se gordeat so svoite naucnici a Muslimanite ne se ni spomnuvaat.

KOLKU TIE DALE GOVORI I FAKTI DEKA NIVNIOT FILOZOF ENGELS REKOL DEKA SO SPALUVANJE NA BIBLIOTEKITE VO BAGDAD I KORDOVA-GRANADA,JA UNAZADILE COVECKATA CIVILIZACIJA ZA 100 GODINI !!!!
Na kraj,so potpolno pravo moze da istakneme deka prestavnicite na Islamskata nauka ne zaostanuvale nitu za eden od golemite iminja na istorijata na naukata,mada toa i den denes se pokusava i vo dobra mera uspeva da se prikrie. So pravo moze da kazeme deka Istok mu begal (so nauka) na zapad,kako vo pole na naukata taka i so kulturata.

Potoa,ostanuva uste da se kaze deka Sirenje na Islam nikade ne bilo po pat na mec ili ogan.
Muslimanite,kade god osvoile grad,nudele lokalni stanovanja na nekolku opcii kako sto bilo vo prilika na osvojuvanjeto na Erusalim za vreme na Omer r.a kako i za vreme na Salahudin Ejubi ili da prifatat islam SVOEVOLNO ili da si ostanat vo svojata dotogasna vera pokraj obavezata deka treba da plakjaat Dzizje (edna vrsta porez) ili da se iselat i da si ponesat so sebe se sto si e nivno i sto si poseduvaat. Za ovie raboti Istorijata licno ni e naj dobar svedok,zatoa sto Muslimanite ubavo znaat deka Allah dz.s vo Qur'anot rekol: "NEMA PRISILBA VO VERATA"