Лекот за рак на дојка

RAK NA DOJKA
SMERNICI ZA PRIOD KON LECENJE NA RAKOT NA DOJKATA
SO MAKROBIOTICKA ISHRANA

RAKOT na DOJKATA e najcest oblik na rak kaj Amerikanskite zeni ( i kaj zenite vo celiot svet koi se hranat zapadnjacki ). Spored nekoi statistiki na medicinsko spisanie " Journal Medical Association " ZACESTENOSTA na DIJAGNOSTICIRANIOT RAK na DOJKATA, se zgolemila vo periodot od 1935. do 1965. za 18 %, a od 1965. do 1975. za 50 %. Kaj Amerikanskite zeni, vo 20 i 21 vek, RAKOT na DOJKATA e nad 20 % od slucaite PRICINA za SMRT na Amerikanskite zeni vo zivotno doba od 40 do 45 godini ( vo 21 vek vozrrasta e mozebi namalena ). Spored procenkite koi se zasnovaat na statisticki podatoci, vi tekot na 1983. godina ke bidat otkrieni 114.900 novi slucai, a 37.000 lica ke umrat od rak na dojka. ( ova go kazuva Michio Kushi vo 1983, vo " The Cancer prevention Diet " )

Kaj poveketo, pa i mnogu od poveketo ZABOLENI od RAK na DOJKA se sozdavaat METASTAZI. MALIGNITE TUMORI moze da se PROSIRAT do BELITE DROBOVI, KOSKITE, MOZOKOT ili LIMFNITE JAZLI.

RAKOT na GRADITE moze da se pojavi I KAJ MAZITE, no e poredok. ( i rakot na dojkite kaj zenite bil redok pa ako se prodolzi so konzumiranje stetna hrana i kaj mazite ke zacesti toj problem )

( RAK na DOJKA kaj zenite se sprecuva i leci so Makrobioticka ishrana i ne e potreben nikakov hirurski zafat duri i e steten i estetski los za zenite. Lekari koi ne ucat zeni kako da sprecat rak na dojka ili da izlecat ovaa bolest so makrobioticki nacin na ishrana , se neprijateli na zenite i nivniot izgled i sexualnost i protiv decata bidejki ne mozat da bidat doilki so otstraneta dojka potesko ili so otstraneti 2ve nikako )

Hirurski tretman na rakot na dojkata
i drugi metodi ( zracenje, hemoterapija,hormonalna terapija itn )

"Pred 14 godini kaj mene se pojavi RAK NA DOJKATA,koj SE PROSIRI na KOSKITE.Blagodarejki na Makrobiotikata JAS SUM OVDE,NE SAMO ZIVA i ZDRAVA, TUKU SE CUSTVUVAM PODOBRO OD BILO KOGA !"
Bonnie Kramer,"Healing Foods",Michio Kushi,1998

" RAKOT na DOJKATA se leci so makrobioticka ishrana i NE E POTREBEN nikakov HIRURSKI ZAFAT ", Michio Kushi

Najcesto primenuvan MEDICINSKI OFICIJALEN METOD na LECENJE na RAKOT na DOJKATA e HIRURSKIOT. Operacijata se narekuva MASTEKTOMIJA, a moze da ima razlicni oblici, zavisno od razvienosta na tumorot i od zivotnoto doba i sostojbata na pacientkata. MOZNO e so hirurski zafat da se IZVADI SAMO IZRASTOKOT i MALKU od TKIVOTO okolu IZRASTOKOT.

" Supkultana masektomija " e OPERACIJA so koja se OTKLONUVA vnatresnoto TKIVO na DOJKATA, a pri toa ja ostava kozhata nedoprena.

" Prosta mastektomija " e OPERACIJA so koja se OTSTRANUVA DOJKATA.

" Modificiranata mastektomija " e OPERACIJA so koja se OTSTRANUVA DOJKATA i LIMFNITE JAZLI pod pazuvite.

" Halstedovata radikalna mastektomija " e OPERACIJA so koja po hirurski pat se OTSTRANUVAAT CELITE DOJKI zaedno so LIMFNITE JAZLI i PEKTORALNITE MUSKULI vo ZIDOT na GRADNIOT KOSH.

Osven ovie operacii, ponekogas se OTSTRANUVAAT i NADBUBREZNITE ZLEZDI, HIPOFIZATA ili JAJNICITE, za da se REGULIRA SEKRECIJATA i za da se PROBA da se USPORI RASTENJETO na TUMOROT. ( samite procenite dokade moze da odi medicinskata glupost pa ne moze da resi eden vakov problem za koj Michio Kushi i makrobiotikata potvrdile deka se leci uspesno so zdrava ishrana. Na kogo ke gi 'dadat' svoite dojki zenite da gi lecat, bi trebalo da razmislat i 2ve se opcii i ednata e lazna a drugata vistinska. Dali ke se hranat makrobioticki i ke imaat zdravi dojki i ke izgledat ubavo, ili ke se hranat loso pa hiruzi ke mozat da im gi secat i kasapat dojkite koi se ukras na zenata i od kade izleguva nezamenlivoto majcino mleko za doencinja, od koe zavisi negov pravilen razvoj. )

ZRACENJETO se primenuva kako ALTERNATIVA ili DOPOLNITELNO vo HIRURGIJATA.

Ponekogas se koristi HEMOTERAPIJA za da se POTISNAT METASTAZITE i za da se SPRECI povtornoto POJAVUVANJE na TUMORITE na PRVOBITNOTO MESTO.

HORMONALNATA TERAPIJA se koristi DOPOLNITELNO ili ALTERNATIVA na HOMEOPATIJATA ;

- estrogeni, antiestrogeni, androgeni ili andrenokortikalni STEROIDI - im se davaat na pacientkite poradi KONTROLIRANJE na RASTOT na TUMOROT i METASTAZITE.
Okolu 65 % od pacientkite zaboleni od rak na dojka PREZIVUVAAT 5 godini ili podolgo. Istrazuvacite na nacionalniot institut za rak vo Milano vo 1973. godina, podnele izvestaj vo koj se veli deka istrazuvanjata pokazuvaat da NEMA RAZLIKA vo stapkata na prezivuvanje i recidivot MEGU ZENITE kaj koi e IZVRSENA POTPOLN i kaj tie kaj koi e izvrena DELIMICNA MASTEKTOMIJA. Dr. Jan stgersward, svajcarski istrazuvac na rakot, soopsti 1977. godina deka pacientkite bolni od rak na dojka koi NE BILE ZRACENI ziveele 10 % podolgo od tie koi bile zraceni. Britanskoto medicinsko spisanie " The lancet " od 15.3.1980 veli : " Opstiot procent na prezivuvanje na pacientkite so primaren rak na dojka NE SE PODOBRIL za poslednive 10 godini, nasproti ZGOLEMENOTO koristenje na HEMOTERAPIJA so primena na poveke LEKOVI poradi TRETIRANJE na METASTAZITE. Osven toa, ne se zgolemila dolzinata na prezivuvanje posle prvata metastaza, i mozebi duri i e NAMALEN procentot na PREZIVUVANJE kaj nekoi pacinetki koi PRIMALE HEMOTERAPIJA.

Struktura na dojkite

Zenskite dojki ili mamarnite zlezdi se sostojat voglavno od obli zbienii masi na zlezdeno tkivo, poznato pod imeto " CORPUS MAMMAE ". Toa tkivo se sostoi od 15 do 20 posebni delovi, megusobno povrzani so masnotija. Sekoj del, rezanj, se sostoi od mlecna zlezda koja vodi do bradavicata i ponatamu se deli na lobuli i alveoli. Dojkata e obmotana so sloj na masno tkivo nareceno " adipozna kapsula ", a povrzana e so vrzovnoto tkivo so zidot na gradniot kosh.

Pricina za rakot na dojkata

Ako vo tekot na drugiot period od zivotot NEPRAVILNO SE HRANIME, nie NA KRAJOT ke ja ISCRPIME SPOSOBNOSTA na svojot ORGANIZAM da go ISFRLA VISOKOT OTPADNI MATERII i TOKSINI ( natalozeni od nezdraviot nacin na ishrana ). Toa moze da bide seriozno ako POD KOZHATA se RAZVIL SLOJ na MASNOTIJA koj go SPRECUVA ISFRLANJETO na ovie OTPADNI MATERII na POVRSINATA na TELOTO. REDOVNOTO preteranoto ZEMANJE na :

- MLEKO
- SIRENJE i drugi MLECNI PROIZVODI
- JAJCA
- MESO
- ZIVINSKO MESO i bilo kakvo drugo i od morski zivotni
- I drugi MASNI i PROIZVODI so RAFINIRANO MASLO

--- DOVEDUVA do TAKVA SOSTOJBA. Koga ke dojde do takva sostojba, togas ZAPOCNUVAAT da se SOZDAVAAT VNATRESNI NAsl*gI na SLUZ ili MASNOTIJA najprvin vo OBLASTITE koi imaat DIREKTNA VRSKA so NADVORESNATA SREDINA, kako sto se SINUSITE, VNATRESNOTO UVO, BELITE DROBOVI, BUBREZITE, REPRODUKTIVNITE ORGANI i DOJKATA. ( Ako go lecite rakot na dojka so makrobioticka ishrana ke sprecite i pojava na cisti ili rak vo reproduktivnite organi ili vo belite drobovi itn )

AKUMULACIJATA na VISOKOT OTPADNI MATERII vo GRADITE cesto ima za POSLEDICA - STVRDNUVANJE na DOJKITE i SOZDAVANJE na CISTI. VISOKOT TOKSINI ovde obicno se AKUMULIRA vo oblik na NAsl*gI na SLUZ i MASNI KISELINI, koi, I EDNITE i DRUGITE, imaat oblik na LEPLIVA i TESKA TECNOST. Tie NAsl*gI se PRETVORAAT vo CISTI na istiot nacin kako sto VODATA, preogajki vo cvrsta sostojba se PRETVORA vo MRAZ, a toj PROCES biva ZABRZAN so zemanje na hrana kako :

- SLADOLED ( so mleko i rafiniran seker )
- MLEKO od ZIVOTNI
- BEZALKOHOLNI PIJALOCI
- OVOSNI SOKOVI
- i drugi PRODUKTI koi imaat EFEKT na LADENJE ili MRZNENJE.

( VNIMANIE : Ovaa hrana po EXTREMNA ENERGIJA ili KARAKTERISTIKI e SPROTIVNA od HRANATA koja RAZVILA pod KOZHATA SLOJ na MASNOTII koja go SPRECUVA ISFRLANJETO na TOKSICNITE MATERII od ORGANIZMOT a taa hrana e mesoto, jajcata, sirenjata itn )



Kaj ZENITE koi DOELE BEBINJA - POMALA e verojatnosta da DOBIJAT CISTI ili TUMORI na DOJKATA. ZENITE koi NE GI DOJAT svoite deca SE ODREKNUVAAT od MOZNOSTA da go ISFRLUVAAT VISOKOT preku GRADITE i zaradi toa se SOOCENI so POGOLEMA VEROJATNOST da NASOBIRAAT VISOK vo TAA OBLAST na SVOETO telo. ( Normalniot i redoven sexualen cin gi osloboduva zenite emocionalno a sexot e zdravje pod uslov da se hranite pravilno bez vnesuvanje stetna kancerogena hrana kako meso, seker, mleko i da ne koristite alkohol, cigari, kafe, lekovi, drogi itn . Sexualnata energija moze da se kanalizira vo umstveni potencijali ili vo nasoka na zazdravuvanje na teloto i duhot. Orgazmite kaj zenite se od najgolema vaznost za nivno zdravje inace za toa zamena ke im bide shopinguvanje, jadenje stetna hrana, osobeno slatki i cokolada, pa moze da se nafatat na alkohol, pa nervno ke popustat, pa histericno ke se odnesuvaat, pa ke zemaat lekovi za smiruvanje, pa od toa ide kavgi vo semejstvo, razvodi i promiskuitet i vo extremen slucaj zenata moze da stane paranoicna, shizofrenicna, i nimfomanka atakvi primeri od svetot na slavnite zeni licnosti gi ima mnogu. Moze da se kaze deka rakot na dojkata ili rakot na matkata cesto se rezultat na los nacin na ishrana no i na neredoven sex koj bi rezultiral so povekekratni totalni orgazmi za zenata a toa go odrzuva nejzinoto psihofizicko zdravje. " Zena bez orgazmi e vnatresno 'mrtva' zena i poveketo od zenite umiraat bez da go znaat toa " , Osho Rajneesh )

Mnogu sovremeni nutricionisti i lekari se svesni za toa deka POSTOI MEGUSEBNA VRSKA pomegu KONZUMIRANJETO na ZASITENITE MASTI, kako i HOLESTEROLOT ( koj se zema preku HRANATA od ZIVOTINSKO POTEKLO kako JAJCATA, MESOTO, SIRENJETO, VODNITE ZIVOTNI itn,) i DEGENERATIVNITE BOLESTI, no cesto gi ZANEMARUVAAT i STETNITE EFEKTI na RAFINIRANIOT SEKER i MLECNITE PROIZVODI, 2va vida na produkti koi ZNACITELNO DOPRINESUVAAT na POJAVATA na SRCEVITE ZABOLUVANJA, RAKOT i drugite BOLESTI ( vidi vo kniga " The cancer prevention diet", Michio Kushi , poglavje za rakot na pankreasot, kade se zboruva za metabolizmot na sekerot vo nastanokot na tumorot, vklucuvajki go i rakot na dojkata. Mlekoto e problem broj 1 za rak na belite drobovi a cigarite se problem broj 2 zatoa sto toksinite od cigarite mora da se zalepat za masnotiite i sluzta koja gi sozdava mlekoto i drugite produkti slicni po efekt ili kako sodejstvuvaci. )

KONZUMIRANJETO na MLEKO i na drugite MLECNI PROIZVODI vo svetot i modernoto opstestvo obicno POCNUVA uste od NAJRANO DETSTVO. Edna od GOLEMITE BIOLOSKI PROMENI vo 20 ili 21 vek e POSTEPENOTO OPAGANJE na PRAKSATA na DOENJETO. Vo TRADICIONALNITE KULTURI majkite obicno gi dojat svoite bebinja 1 godina pa i poveke. Vo pocetokot na 20 vek, majkite vo Amerika vo 60 % slucai, gi doele svoite bebinja. Do ' 70te godini na 20 vek toj broj NAGLO SE NAMALIL. Statistickiot pregled od 1968. godina pokazal deka samo 11 % od Amerikanskite majki se OBIDUVAAT da gi DOJAT svoite deca, a 2 tretini od niv SE OTKAZUVAAT OD DOENJETO veke POSLE 30 do 40 dena. ( koja zena ne saka da doi svoe bebe, a moze, neka ne raga )

Kravjeto mleko i telinjata; coveckite bebinja i majcinoto mleko

KRAVJETO MLEKO po svojot sostav e POTPOLNO RAZLICNO od MAJCINOTO.

KRAVJOTO MLEKO sodrzi okolu 4 pati POVEKE KALCIUM, 3 pati POVEKE PROTEINI, i za 2 tretini POVEKE JAGLENI HIDRATI. ( idealna hrana za telinja od nad 50 kg a nikako za bebinja od 5 kg ).

RAZLICNATA TELESNA STRUKTURA i STAPKATA na RASTENJETO na TELINJATA i COVECKITE BEBINJA gi objasnuva i RAZLICNITE PROPORCII na ovie sostojki.

Na primer, MOZOKOT i NERVNIOT SISTEM na TELETO PRI RAGANJETO se POTPOLNO RAZVIENI, i na TELINJATA im e POTREBNA GOLEMA KOLICINA na KALCIUM i PROTEINI za RAST na SKELETOT i za RAZVOJ na MUSKULITE.

MALOTO TELE cesto vo tekot PRVITE 6 NEDELI dobiva do 38 kg na tezina. SPROTIVNO od toa, ORGANIZMOT na DETETO e SOZDADENO za BAVEN RAST, i toa vo tekot na PRVITE 6 NEDELI dobiva na tezina SAMO 1 do 1,5 kg. DETSKIOT MOZOK , razvivajki se vo embrionalniot period, pri raganjeto dostignal samo 23 % na svojata zrelost ili potencijal, a HRANLIVITE SOSTOJKI koi se NAOGAAT vo MAJCINOTO MLEKO potrebni se za POTPOLN RAZVOJ na CENTRALNIOT NERVEN SISTEM.

Pokraj toa,

- MAJCINOTO MLEKO sodrzi ANTITELA koi se OTPORNI na RAZVIVANJE na NEPOZELNITE BAKTERII i VIRUSI, koi na deteto mu DAVAAT IMUNITET protiv BOLESTITE i iNFEKCIITE ( osobeno protiv RIKECIJATA, SALMONELATA, DETSKATA PARALIZA, GRIPOT, STEPTOKOKATA i STAFILOKOKATA )

- MAJCINOTO MLEKO go POTTIKNUVA RAZVOJOT na JAKITE BELI KRVNI ZRNCA, koi gi UNISTUVAAT STETNITE BAKTERII i PROIZVEDUVAAT Vitamin B, BIFIDUM - EDINSTVEN TIP na ZDRAVI BAKTERII koi se NAOGAAT vo CREVATA na DOENCINJATA, a SOZDAVA IMUNITET na RAZNI MIKROORGANIZMI.

Edna studija od '30 te godini na 20 vek, vo koja bile opfateni 20.000 doencinja, pokazala deka vo tekot na PRVITE 9 MESECI od ZIVOTOT, SMRTNOSTA na decata koi se DOENI, a koi podlegnale na detski bolesti, iznesuvala SAMO 1,5 promili, dodeka smrtnosta na decata HRANETI so KRAVJO MLEKO vo tekot na PRVITE 9 MESECI iznesuvala DURI 85 promili.

Intolerancija na laktozata

Uste edna SOSTOJKA na MLEKOTO e LAKTOZATA, prostiot seker, a go razlozuva LAKTAZATA - ENZIM koj se PROIZVEDUVA vo CREVATA. Vo poveketo TRADICIONALNI zaednici LAKTAZATA poveke se PROIZVEDUVA vo ORGANIZMOT na DETETO posle odbivanjeto od cickata, pomegu VTORATA i CETVRTATA godina. Toa ima za POSLEDICA da , VNESUVANJETO na MLECNI PROIZVODI, posle taa vozrast, PREDIZVIKUVA POREMETUVANJA vo VARENJETO na HRANATA, DIJAREJA, GRCEVI, ALERGII i drugi ZABOLUVANJA. Taa sostojba se vika INTOLERANCIJA na LAKTOZATA.

Na Zapadot i sirum svetot, MLECNITE PROIZVODI stanalle SOSTAVEN DEL od REDOVNATA ISHRANA na mnogu generacii.

Bioloski, LAKTAZATA i ponatamu se PROIZVEDUVA vo CREVATA i posle ranoto detstvo, sto OVOZMOZUVA da i VOZRASNITE luge vo tekot na CELIOT ZIVOT da jadat MLECNI PROIZVODI. Megu zitelite na Kavkaz NETOLERANCIJATA na LAKTOZATA e NISKA. Mlekoto i mlecnite proizvodi NE MOZE da gi vari zeludnikot na samo 2 % Danci, 7 % Svajcarci, i 8 % Amerikanci belci. Megutoa, okolu 70 % od Amerikancite crnci se NETOLERANTNI na LAKTOZATA. kako i 90 % Bantu, 85 % Japonci, 80 % Eskimi, 78 % Arapi i 58 % izraelski Evrei.

Iako e organizmot vo sostojba da se PRILAGODI na DOLGOROCNO REDOVNO KONZUMIRANJE na MLECNI PROIZVODI, prekumernoto ZEMANJE na MASNOTII i HOLESTEROL preku :

- MLEKOTO
- SIRENJETO
- BUTEROT
- SLADOLEDOT

i vo slicni produkti - POSLEDICA bila mnogu covecki zrtvi otkako KONZUMIRANJETO kaj lugeto se zgolemilo. KONZUMIRANJETO na MLECNI PROIZVODI vo Amerika vo 1983. godina iznesuvala okolu 175 kg godisno, vkjlucuvajki i 72 galoni na MLEKO. Vo Amerika so takva potrosuvacka na MLEKO i MLECNI PROIZVODI mu doaga po EDNA KRAVA na SEKOI 2ca luge ( mlekopijaci. )

KRAVJOTO MLEKO vo svojot SOSTAV ima i 28 % MASNOTII
SIRENJETO ima 50 %
BUTEROT ima 95 %
JOGURTOT ima 15 % MASNOTII

MASNITE KISELINI i HOLESTEROLOT od MLECNITE PROIZVODI moze da se NATALOZAT okolu ORGANITE i TKIVATA, sto PREDSTAVUVA FAKTOR koj DOPRINESUVA na POJAVATA na ;

- ZABOLUVANJA na SRCETO,
- RAK
- i drugi DEGENERATIVNI ZABOLUVANJA.

MENTALNO i PSIHOLOSKI --- MLECNITE PROIZVODI VLIJAAT na MOZOKOT i NERVNIOT SISTEM, doprinesuvajki TUPOST, PASIVNOST i ZAVISNOST kaj konzumentot.

Istrazuvanjata pokazale deka LUGETO od etnickite grupi NETOLERANTNI na LAKTOZA obicno IMAAT POVISOK KOEFICIENT na INTELIGENCIJA i ZDRAVI EMOCII - otkolku kaj tie sto NE SE NETOLERANTI na LAKTOZA i se REDOVNI MLEKOPIJACI i KONZUMENTI na MLECNI PROIZVODI, osobeno SLADOLED.

MASNOTIITE od KRAVJETO MLEKO ( i ostantite mleka zemeni nasilno od bilo koe zivotnite ) istotaka gi OBLOZUVA ORGANITE i go SPRECUVA PROTOKOT na ELEKTROMAGNETSKATA ENERGIJA niz TELOTO, SMALUVAJKI go SEXUALNIOT POLARITET i PRIVLEKUVANJETO pomegu MAZITE i ZENITE.

( Nekade pisuva da pokraj antibioticite koi majkata gi zemala za vreme na bremenosta, i mlekoto vlijae na tendencii na menuvanje na polot kaj lugeto. Preku antibioticite malite bebinja koga ke porasnat ke imaat tendencija kon homosexualnost ili bisexualnost. Ishrana so mleko dava pasiv gey a ishrana so meso aktiv gey ili bisexualec. Kombinacija od dvete i imate gey aktiv i pasiv ili bisexualec, travestit i slicno. Potencijalno poveketo od lugeto heterosexualci mozat da stanat bisexualci ili geyovi. Se poveke ima mazi koi licat na zeni i zeni koi se odnesuvaat kako mazi.Ova e procitano od internet )

I KVALITETOT na MLEKOTO i MLECNITE PROIZVODI koi DENES gi KONZUMIRAME se IZMENIL vo odnos na poranesnite vreminja. Duri i samoto denesno mleko se RAZLIKUVA od PRIRODNOTO, i pokraj MODERNITE PROCEDURI na ZAGREVANJE, HOMOGENIZACIJA, STERILIZACIJA i dodavanje na drugi sostojki, kako sto e Vitaminot D.

ODGLEDUVACITE na MLECNITE KRAVI, vo nastojuvanjeto od niv da dobijat pogolemi kolicestva mleko, IM DAVAAT razni HORMONI, ANTITELA i drugi HEMIJSKI SUPSTANCII, koi USTE POVEKE ja razvodnuvaat i menuvaat sodrzinata i kvalitetot na mlekoto, taka sto toa e veke opasen po zdravje a go pijat deca. Denes, 20 i 21 vek, nad 75 % od site Amerikanskite mlecni kravi se VESTACKI OSEMENETI, a EDNA KRAVA taka moze preku SUPEROVULACIJA i so TRANSFEROT na EMBRIONITE, za 1 godina da OTELI MNOGU TELINJA namesto EDNO. ( od eticka, humana gledna tocka ova e nasilen cin i zlostavuvanje na zivotnite a toa moze da im go pravi samo covekot mesojadec ili mlekopijac ili i dvete )

Poradi toa MLECNITE PROIZVODI koi mozat da se kupat se so MNOGU RAZLICEN KVALITET od tie sto gi konzumirale PORANESNITE GENERACII LUGE. Se do denesno vreme, 20 i 21 vek, POVEKETO KULTURI gi OGRANICUVALA svoite MLECNI PROIZVODI na FERMENTIRANI PRODUKTI kako sto se JOGURTOT, KEFIROT i drugi PRODUKTI koi SODRZAT ENZIMI i BAKTERII, sto ovozmozuvalo da ovie, vo odsustvo na laktoza, vo tekot na procesot na varenjeto sepak da bidat razlozeni i kako takvi pomalku opasni za zdravjeto. Proizvodi dobieni od kultura kako sto e JOGURTOT ili MASTENICATA - POSUPERIORNI SE vo ODNOS na DRUGITE MLECNI PROIZVODI. Megutoa, tie sepak NE MOZE da se preporacaat za sekojdnevna upotreba, zatoa sto tie NE SE na TRADICIONALEN NACIN PODGOTVENI i PRIRODNO PRERABOTENI, pa NE MOZAT kako sto treba DA GI ASIMILIRAAT licnostite koi poveke sedat otkolku sto se dvizat.

FERMENTIRANI RASTITELNI PROIZVODI kako sto se MISOTO, TEMPEHOT, NATO i TAMARI SOSOT od SOYA, podobri se ako se NA PRIRODEN NACIN PRERABOTENI i SOCINUVAAT VAZEN SOSTAVEN DEL od ISHRANATA za ZASTITA od RAK.

Vo MINATOTO, ZIVOTINSKOTO MLEKO ( osobeno KOZJOTO, OVCOTO ili MAGARESKOTO MLEKO, kako i na KAMILATA i KOBILATA itn ) se KORISTELO za DOENCINJATA koi MAJKITE NE MOZELA da gi DOJAT ; takvo mleko im se davale od MEDICINSKI POTREBI ili, vo MALI KOLICINI, zaedno so DRUGI MLECNI PROIZVODI , kako SPECIJALITET vo POSEBNI PRILIKI.

ZLOUPOTREBATA na MLECNITE PROIZVODI vo SOVREMENATA ISHRANA i NIVNIOT VESTACKI KVALITET --- PREDSTAVUVAAT znacajni FAKTORI koi VLIJAAT na ZGOLEMUVANJETO na ZACESTENOSTA na :

- RAKOT na DOJKATA,
- SRCEVITE ZABOLUVANJA
- i drugi seriozni zaboluvanja kako RAK na BELITE DROBOVI itn.
KVALITETOT na NASATA sekojdnevna ISHRANA go ODREDUVA KVALITETOT na NASATA KRV, a preku toa povtorno, go ODREDUVA KVALITETOT na MAJCINOTO MLEKO i BIOLOSKATA SILA na SLEDNATA GENERAIJA na LUGE.
od knigata " Ishranom protiv raka " , Michio Kushi

LEKOT ZA RAK NA DOJKA – KAKO DA SE IZLECI

Prehrambeni preporaki

Licata koi se zaboleni od rak na dojka treba da gi otstranat od svojata ishrana site mlecni proizvodi I seta masna, maslosana hrana, podrazbirajki go I mesoto, zivinskoto meso, jajcata I drugite produkti od zivotinsko poteklo. Istotaka treba da go eliminiraat sekerot, medot I drugite zasladuvaci, kako I bezalkoholnite pijaloci I drugi pijaloci zasladeni so rafiniran seker. Istotaka, ne treba da jadat tropsko ovosje, ovosni sokovi I tropski zelencuk kako sto se kompirot, jamot, sparglite, domatite I plaviot patlidzan. Site proizvodi od belo brasno, bidejki stvaraat prekumerna sluz, treba da se izbegnuvaat, osven sto smeat povremeno da konzumiraat beskvasen leb od integralna psenica ili ‘rz. Poptolno treba da gi isfrlat od svoeto meni jadenjata I pijalocite so hemijski dodatoci I vestacki proizvedenite. Vo tekot na prvite mesec dena ili dva meseca potrebno e duri I nezasitenoto rastitelno maslo za kuvanje potpolno da se izbegnuva ili da se svede na minimum. Osven toa, mora da se izbegnuvaat site ladeni produkti I pijaloci, vklucuvajki go I sladoledot. Site stimulansi, zacinite, kafeto, alkoholot I aromaticnite, mirizlivi pijaloci I drogi, iako ne se pricina za rakot na dojkata, sepak go pottiknuvaat razvojot na tumorot, pa zatoa treba da se izbegnuvaaat.

Licata zaboleni od rak na dojka treba da se pridrzuvaat do slednite dietetski upatstva ili preporaki:

-50 do 60%, po obim, nivnata sekojdnevna ishrana treba da se sostoi od integralni zitarki. Prednost imat kafeaviot oriz so sredno ili sitno zrno, a cesto treba da jadat proso I jacmen. Povremeno moze da gi vnesuvaat site ostanati zitarki, vklucuvajki gipsenicata vo zrno, jacmenot, ‘rzta I ovesot. Odvreme navreme moz\e da jadat griz od heljda, a pcenkata treba da bide pomnalku zastapena od ostanatite zitarki. Pokraj beskvasniot leb od integralna psenica ili ‘rz, odvreme navreme istotaka moze da se jadat tradicionalni vidovi na leb I proizvodi od zitni zrna, kako sto se capatite, macot, tortilja I pcenkarna arepa. Podobro e ovie vidovi na beskvasen leb da se podgotvuvaat od kuvani I izgmeceni zrna od zito otkolku od brasno. Poradi raznovidnosta I promenata na vkusot, moze ponekogas da se jade I tesetnina I rezanki od integralna psenica I heljda.

-5 do 10% supi dnevno, I toa edna do dve cinii miso supa ili supa od tamari so sod soja, vo koja se skuvani kombu, vakame ili drugi algi I razni vidovi na zelencuk, kako sto se crniot luk I sargarepata. Povremeno ovie supi moze da se zamenat so supi od zitarki, na primer, od kafeav oriz so zelencuk ili supa od jacmen so zelencuk. Pri izborot na misoto, prednost ima prorodno spremanoto miso, osobeno jacmeniot ili haco miso, koj fermentiral mnogu dolgo, najmalku godina I pol. I tamari sosot od soja treba da bide pripremen na priroden nacin, a upotreben posle dolgotrajnata fermentacija.

-20 do 30 % zelencuk, kuvan na razni nacini. Koga zelencukot se kuva na parea ili voda, moze pred serviranje so raka vodata da se iscedi. Korenestiot zelencuk kako sto e cicakot, sargarepata, dajkonot I dzinendzo(dolg planinski kompir), treba da se koristat skoro sekojdnevno. Obliot zelencuk, kako sto e kupusot, kromidot, esenskite tikvi I bundevi, I tvrdiot I lisnat zelencuk, kako sto e potocarkata, prokulata I maslacakot, istotaka se preporacuvaat I moze da se pripremaat posebno ili zaedno. Za da se zacini zelencukot pri kuvanje, treba da se koristi nerafinirana morska sol, tamari sos od soja ili miso, I toa vo umereni kolicini. I zelencukot od tursija moze da se jade vo mali kolicini, no tursijata treba da bide dolgo otstoena. Se preporacuva sekojdnevno ili cesto vnesuvanje na susen dajkon I listovi od dajkon, dolgo otstoen vo tursija so orizovi mekinji(nuka) I nerafinirana morska sol, zasto ovie produkti pomagaat vo cistenjeto na masnite supstancii od krvta. Ako pacientkata posaka maslo, moze da se sprema pirjaniot zelencuk, podgotveno na mala kolicina na susamovo ili, povremeno, pcenkarno ladno cedeno maslo. Zavisno od sostojbata na pacientkata, otpocetok ne se preporacuva presna salata, dodeka obarenata salata, koja e kuvana edna do 2 minuti, moze cesto da se vnesuva.

-5 % mahunarki so sitno zrno, kako sto se azuki I socivo, moze da se koristat sekojdnevno, kuvani zaedno so algi, kako sto se kombu, ili so kromid I sargarepa. Leblebijata I crnata soja moze da se koristat ponekogas, iako e preporaclivo da se izbegnuvaat vo tekot na prvite nekolku meseci site mahunarki so krupno zrno. Kako zacin moze da se koristi mala kolicina nerafinirana morska sol, tamari sos od soja ili miso. Proizvodite od mahunarkite, kako sto se tempehot, natoto I suseniot ili kuvan tofu, moze da se koristat povremeno, no vo umeren obim.

-do 5 % morski algi. Moze da se koristat site vidovi morski algi I da se kuvaat na razni nacini, iako hidziki I arame, kako I mnogu dobro skuvanite kombu algi treba da se vnesuvaat pocesto.

Najdobri dodatoci vo jadenjeto za liceto zaboleno od rak na dojka se gomasio(susamova sol), kelp ili prasok od vakame alga I umebosi sliva, kako I teka, iako I ostanatite dodatoci moze da se koristat sekojdnevno so zitarkite I zelencukot, a kolicinata da bide umerena I da e soodvetna na individualniot apetit I vkus.

Sitno iseckaniot vlasec, pomesan I zagrean so ednakva kolicina miso I mala kolicina na strugan gumbir pomaga pri omeknuvanjeto na stvrdnatite tkiva I tumori. Edna do dve kasicki moze da se vnesuvaat sekojdnevno kako dodatok na zitarkite I jadenjata od zelencuk.

Ribata I drugata hrana od zivotinsko poteklo treba da se eliminira od ishrana.

Slatkite, desertite, ovosjeto I ovosnite sokovi korisno e da se izbegnuvaat. Megutoa, ako pacientkata oseti silna zelba, moze da vnesuva kuvao ili suseno domasno ovosje koe sozreva vo toa godisno doba, I toa vo mali kolicini I samo sosema retko.

Jezgrastite plodovi I buterot od jezgrastite plodovi treba da se izbegnuvaat poradi golemata kolicina na masnotii I proteini koi gi sodrzat. Ponekogas moze da se jade kako meze przeni semki, kako sto se semkite od soncogledot ili tikvata.

Zacinite kako sto se nerafiniranata morska sol, tamari sosot od soja I dodatocite na jadenjata treba da se koristat umereno za da se izbegne nepotrebnata zed. Ako pacientkata oseti osobeno jaka zed posle obrokot ili pomegu obrokot, treba da gi namali ovie zacini I dodatoci na jadenjata, se dodeka zedta ne se vrati na normalno nivo.

Sto se odnesuva do pijalocite I ostanatoto sto spaga vo ishrana, pacientkata treba da se pridrzuva do opstite preporaki za bolnite od rak. Vo slucaj na ‘bolovi od glad’, koi ponekogas se javuva kaj zenite so toa zaboluvanje, pacientkata moze da izede edna do dve cinii kafeav oriz so pola umeboshi sliva vo sredina, a zavien vo list na przena alga nori.

Najvaznata rabota vo vrska so ishranata e mnogu temelnoto zvakanje na sekoj zalak, se dodeka hranata ne stane tecna vo ustata I izmesana so plunkata. Vazno e istotaka da se izbegnuva prekumerno jadenje I vnesuvanje hrana neposredno pred spienje.

DOMASNA NADVORESNA NEGA

Ako tumorot na dojkata mal I tvrd, oblogot od gumbir moze da se stava sekojdnevno, no gumbirot treba da se izbegnuva za golemite tumori. Ako e tumorot golem, oblogot od glina moze vo nekoi slucai da bide korisen. Pomaga I flasterot od bel kompir izmesan so izgneten lisnat zelen zelencuk, koj se drzi nekolku casovi, I toa posle oblogot od gumbir koj stoel tamu samo 5 do 10 minuti. Flasterot od kompir I zelencuk treba da lici na testo, a toa se postiga so dodavanje na 20 do 30 % belo brasno, eventualno so malku voda, za da se navlazi ako e smesata premnogu suva. Ovoj oblog treba redovno da se stava I da se drzi 3 do 4 casa dnevno.

-Flasterot od taro kompir koj se stava vo predelot na tumorot I se drzi 3 do 4 casa, I toa sekojdnevno, moze istotaka da bide mnogu blagfotvoren. Taro flasterot treba da se stava posle oblogot od gumbir koj stoel tuka 5 do 10 minuti, poradi aktiviranje na krvotokot. Megutoa, zavisno od slucajot, moze da se sluci toj flaster da predizvika privremeno zgolemuvanje na tumorot poradi negovoto povlekuvanje kon povrsinata na kozata. Na kraj masnata sluz, leplivite supstancii I nescistata krv od koi se sostoi tumorot, ke bidat iscedeni. Poradi seto toa, so taro flasterot treba vnimatelno da se postapuva, a vo nekoi slucai mozebi I ne e povolen. Ako tumorot veke puknal, pa od nego aktivno se cedat toxini I cesto, bilno maslo moze da se stava na toa mesto, koe so sterilna gaza zastituva od direkten kontakt so oblekata. Poradi toa pozelno e primenata na taro flasterot da bide pod kontrola na iskusen makrobioticki consultant ili lekar.

- Vo slucai koga taro flasterot doveduva do premnogu brzo praznenje, moze namesto ova da se upotrebi flaster od lotosov koren. Ovoj flaster se sostoi od mesavina na 50/50 strugan svez lotosov koren I izgmecen kupus ili drugo lisje od zelen zelencuk, dobro promesan so 20 do 30 % belo brasno, za da bide mesavinata kompaktna, I 5 do 10 % strugan gumbir. Toj flaster se stava direktno na kozata, se drzi 3 do 4 casa I ovaa postapka se povtoruva priblizno vo tekot na dve nedeli.

-Vo slucai koga ednata dojka e veke hirurski otstraneta, a okolnite limfni jazli, vratot, I vo nekoi slucai, rakata se oteceni, moze da se stava flaster od heljda, posle kratkotrajnoto drzenje na oblogot od gumbir.

-Vo slucaj limfnite jazli pod pazuvite I dolz rakata da se oteceni zatoa sto se siri rakot od dojkata niz limfniot system, potrebna e, mozebi, medicinska nega. I vo ovoj slucaj pacientkata treba da se obrati kaj kvalifikuvan makrobioticki konslultant ili lekar. Masazata cesto pomaga vo smaluvanjeto na otocite.

OSTANATI NAPOMENI

Pacientkite od rakot na dojka se skloni kon depresija, pa treba da pravat se sto e mozno za da ja odrzat vedrinata I spokojstvoto. Treba da se smeat, da bidat optimisti, da igraat, pejat I da uzivat vo sekoj den koj go prozivuvaat.

-Sekojdnevnoto trienje na celoto telo so peskir koj bil staven vo vrela voda od gumbirov koren pomaga vo zabrzuvanjeto na cirkulacijata na telesnite sokovi I energija. Toa istotaka ke pomogne preku kozata da se otstranat toxinite koi se nasobirale pri vnesuvanjeto na premnogu masnotii I proteini.

-Treba da se izbegnuva nosenje na obleka od volna I sintetika. Vo najmala raka, treba da se nosi pamucna obleka I da se spie so pamucni carsavi I prevlaki za pernicata.

-Treba da se izbegnuva metalniot nakit, kako sto se pstenite, narakvicite I lancinjata. Toj nakit go privlekuva vishokot elektricen naboj od atmosferata I go prenesuva vo vnatresnite organi preku onie meridijani koi proagaat niz prstite I racete. Mozete, sepak, slobodno da go nosite vencalniot prsten.

-Treba da se izbegnuva dolgotrajno gledanje televizija. Radijacijata go slabi predelot na gradniot kosh. Slicno na toa, treba da se izbegnuvaat drugi vestacki izvori na elektromagnetska energija, kako sto se videoterminalite, detektorite na dim I elektricni uredi koi se drzat vo race.

-Ako e mozno, treba da se izbegnuvaat kontraceptivnite piluli ili zamenite za estrogfen. Tie supstancii vo golema merka predizvikuvat slabeenje I moze da go zabrzaat rakot na dojkata.

-Treba da se doi doenceto ako pacientkata go ima I ako moze. Ne postoi nikakva opasnost na deteto da se prenese bolesta, a doenjeto ke ima zastitno dejstvo I za majkata I za deteto.

Od kniga ‘ISHRANOM PROTIV RAKA’ – The Cancer Prevention Diet – By Michio Kushi