Плава Крв-МАКЕДОНСКО НАСЛЕДСТВО

Nepoznat izve{taj na Metodija [atorov - [arlo
Istoriska, a ne partiska vistina

[atorov be{e eden od retkite makedonski komunisti~ki kadri, koj vo svoeto dosie vo Kominternata po nacionalnost se opredeli za Makedonec iako be{e ~len na CK na BKP

Podgotovka: d-r ZORAN TODOROVSKI

Duhot na Metodija [atorov - [arlo povtorno ja razbrani makedonskata mediumska scena. Negovata li~nost i delo, negovite pogledi i stavovi, negovata nacionalna opredelenost i pripadnost, povtorno bea staveni na istoriska preocenka i preispituvawe, a nekoi, duri, i na stolbot na sramot.

Za apsurdot da bide u{te pogolem i nevoobi~aen, toa go pravat, ili poto~no, go pi{uvaat i prepora~uvaat se u{te nekoi makedonski istori~ari koi dosega go dr`ea monopolot na istoriskata vistina, onie anga`irani istori~ari koi makedonskata istoriografija ja dovedoa na stroga partiska kontrola i koi li~nostite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe gi prispsobuvaa na ideolo{kite potrebi na vremeto.

Dosledno opstojuvaj}i na nasledenite tezi i soznanija i ednostrano dograduvaj}i gi starite ocenki, ovie na{i istori~ari i ponatamu vo svoite namenski prilozi citiraat tu|i mislewa i opservacii (naj~esto na nekoga{ni balkanski komunisti~ki funkcioneri), prenebregnuvaj}i gi avtenti~nite izvori i dokumenti. Pritoa, so pomo{ na redakciskite naslovi i nadnaslovi (Denes), tie povtorno Metodija [atorov - [arlo go etiketiraat kako stariot Bugarin i kako najgolem vinovnik {to go priklu~il, (a ne povrzal). Pokrainskiot komitet na KMP kon BKP. So vakvite prepoznatlivi taftologii, tie kako da zaboravija deka [atorov be{e eden od retkite makedonski komunisti~ki kadri koj vo svoeto dosie vo Kominternata po nacionalnost se opredeli za Makedonec, i pokraj toa {to be{e ~len na CK na BKP. Od druga strana, nim voop{to ne im pre~i {to PK na KPM ne samo {to ne be{e samostojna makedonska partiska organizacija, pa i vo podredena polo`ba vo sostavot na KPJ, tuku pred i po nego kako partiski sekretar, PK nema{e makedonsko partisko obele`je, tuku jugoslovensko i srpsko (PK na KPJ za Srbija).

Ovie na{i istori~ari, dolgogodi{ni nau~ni rabotnici, na koi im bea {iroko dostpani site fondovi i dokumenti, pa i onie zabranetite, otidoa vo penzija, a ne go nau~ija osnovnoto pravilo na istoriskata nauka - upotrebuvawe na dokumentite od prva raka. Vo slu~ajot na [atorov: {to veli, {to pi{uva samiot [atorov vo svoite dokumenti - izve{tai, pisma, povici i sl., a ne drugi {to pi{uvaat za nego, ili poto~no, upotrebuvaat dokumenti od vtora raka, odnosno prepoznatlivi etiketi, insinuacii i sli~ni epiteti. A, pak, drugi, koi so godini ~ukaat na akademskite vrati, za niv, se u{te nema relevantni dokazi za ulogata na [arlo vo makedonskata istorija, preminuvaj}i taka lesno pokraj mnogubrojnite objaveni, a nekoi i od samite niv, organizaciski i partiski dokumenti, rezolucii, povici, apeli i pisma, ~ij avtor be{e, nikoj drug, tuku samiot [arlo.

LEKCII ZA ISTORIJATA

I, kako po pravilo, nim redovno im se pridru`uvaat se u{te prisutnite apart~ici od redovite na rakovodstvata na zdru`enijata na borcite od NOV (ili se zatskirvaat pod nivniot ~ador). Ovaa revolucionerna elita, koja, vsu{nost, mu ja skroi sudbinata, a po vojnata i istoriskata ocenka na [arlo, povtorno se javuvaat so nivnata ve}e poznata retori~ka partiska frazeologija od prviot kongres na KPM od 1948 godina. Tie i ponatamu delat lekcii koi treba i kako da ja pi{uvaat istorijata, zabele`uvaj}i im na oddelni novinari i publiciteti {to se osmelile da go vozdignat pietetot na kontraverzniot [arlo. Pritoa, istite tie zaboravaat deka tokmu takvite istori~ari od hobi bea prvite i dolgo vreme edinstveni pioneri koi go zapo~naa procesot na preispituvawe na ulogata na [arlo vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, koga istori~arite so godini mol~ea, zanemaruvaj}i ja svojata profesionalna povikanost i nau~na odgovornost za objektivno tretirawe na li~nosta na [arlo. Pridru`uvaj}i se slepo na partiskata poslu{nost i prifa}aj}i go nemo servilniot ritual na svoeto partisko rakovodstvo, tie te{ko se osloboduvaat od zabludata deka istorijata vo nivno vreme ja pi{uvaa samo poslu{nite, ili poto~no odbranite istori~ari, i se u{te ne se sfa}aat deka nasilstvoto vrz istorijata, {to tie go prote`iraa, ne gi dade posakuvanite rezultati.

OTVORENO PROTIV MAKEDONCITE

Pridru`uvaj}i se kon na~eloto za upotreba na dokumentite od prva raka, prilo`uvam eden dosega nepoznat dokument - Izve{taj na se u{te osporuvaniot Metodija [atorov - [arlo od 1937 godina, {to pred nekolku godini go pronajdov vo partiskite fondovi na Centralniot dr`aven arhiv vo Sofija, Republika Bugarija. Ovoj Izve{taj pod naslov: Zo{to bugarskata fa{isti~ka diktatura po 19 maj sproveduva otvorena protivmakedonska politika, dostaven do Zadgrani~noto biro na Centralniot komitet na BKP vo Moskva, odnosno do Vasil Kolarov (Kako {to pi{uva na marginite na Izve{tajot), pretstavuva eden od najanaliti~nite procenki za politi~kata i ekonomskata polo`ba, kako i za politi~koto raspolo`enie na makedonskite emigrantski i begalski masi vo pirinskiot del na Makedonija vo me|uvoeniot period. Vo Izve{tajot Petri~ko, odnosno pirinskiot del na Makedonija, [atorov go narekuva makedonskiot kraj, vo koj makedonskoto naselenie celosno ja prifatilo idejata za izgraduvawe masovno makedonsko dvi`ewe. Podvlekuvaj}i deka vo ovoj makedonski kraj na prvo mesto treba da se postavat pra{awata {to imaat nacionalen karakter, [atorov vo Izve{tajot sugerira da se popularizira idejata za sozdavawe edinstvena makedonska narodna organizacija, odnosno makedonska partija, odreduvaj}i ja prioritetnata zada~a na Makedoncite vo ovoj del na Bugarija vo izgraduvaweto na makedonski naroden front.

So objavuvaweto na ovoj dokument {to poteknuva od peroto na [atorov, ne mo`eme da go izbegneme tolku osporuvanoto na~elo za potrebata od prepro~ituvawe na istorijata, imaj}i predvid deka tokmu ovoj dokument go upotrebiv pred nekolku godini kako Izve{taj od nepoznat avtor. Me|utoa, navra}aj}i se povtorno na ovoj nepotpi{an dokument, a, pritoa, kompariraj}i gi i analiziraj}i gi pove}eto stavovi, pogledi i zalagawa na [atorov vo oddelni rezolucii i zapisnici na ZP na CK na BKP, {to nekoi od niv gi objaviv pred nekolku godini, dojdov do konstatacija deka predmetniot Izve{taj e napi{an tokmu od samiot Metodija [atorov.

Edna{ pomo{, drugpat progon

Sekoga{ zavojuva~kata politika na bugarskiot imperijalizam vo liceto na makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe imala eden svoj seriozen protivnik.Zatoa {to toa nacionalno-osloboditelno dvi`ewe e edna antiteza na aneksionisti~kata politika vo odnos na Makedonija.

Ako vo izvesni momenti velikobugarskite {ovinisti~ki reakcionerni sredini i nivnite vladi pomagale i pomagaat oddelni makedonski organizacii ili dvi`ewa, toa pomagawe e takvo, dokolku tie organizacii i dvi`ewa se stavat vo usluga na nivnata zavojuvana politika. I obratno.

[tom toa dvi`ewe, malku ili pove}e, dobiva posamostoen karakter i se naso~uva protiv reakcionernata politika na bugarskite zavojuva~i, toa se podlo`uva na naj`estokoto progonuvawe.

Po 19 maj, so voveduvaweto na otvorena fa{isti~ka diktatura, bugarskata reakcija sprovede po{iroka teroristi~ka akcija protiv celokupnoto makedonsko dvi`ewe, pred se {to e makedonsko. I toa e lesno objasnivo. Koga bugarskite imperijalisti i fa{isti se nao|aat vo eden period na neposredna i zasilena podgotovka za vojna, sekoja makedonska inicijativa, od kade i da proizleguva, koja se stremi da go za~uva samostojniot karakter na makedonskata borba, se javuva mnogu poopasna i zaradi toa glavniot udar na reakcijata be{e naso~en, pred se, DA GO UBIE, PRED SE, MAKEDONSKIOT KARAKTER NA BORBATA (so golemi bukvi vo Izve{tajot, b.m.).

Za taa cel, bea rastureni redica makedonski organizacii i instituti, kako VMRO na Mihajlov i [andanov, Nacionalniot komitet, Makedonskiot mladinski sojuz i dr., koi ne bea na centralisti~ki pozicii, no koi sepak imaa makedonski karakter.

ZABRANETI PRAZNUVAWA

Zatoa, bugarskite vlasti vo makedonskiot kraj gi simnuvaat od u~ili{tata i ~itali{tata imiwata i portretite na vidni makedonski revolucioneri, zabranuvaat bilo kakvi besedi ili ~itawe referati po makedonski pra{awa. Ja otpu{taat makedonskata inteligencija vo dr`avnite i op{tinskite ustanovi,kako {to e slu~ajot vo G. Xumaja, Sv. Vra~ko, i smenuvaweto na u~itelite sandanisti vo Nevrokopsko i Razlo{ko, duri i na popot - sandanist.

Zatoa, im se zabranuva na bliskite na ubienite Makedonci da organiziraat panihidi, da gi posetuvaat grobovite, kako {to e slu~ajot po povod godi{ninata od ubistvoto na T. Aleksandrov, na Jane Sandanski i dr.

Se zabranuva, isto taka, naselenieto vo makedonskiot kraj i begalcite vo Bugarija slobodno da gi proslavuvaat svoite narodni praznici, kako {to se Ilinden, Goceviot den, godi{ninata od Kru{evskata republika i dr. Mladite Makedonci, koi sakale da postavat venci na spomenikot na nepoznatiot ~etnik vo Gorna Xumaja, na bistata na P. J. Javorov vo Nevrokop i dr., bile najvulgarno rasterani od policijata.

Toj teroristi~ki bran, vo pomal ili vo pogolem obem, gi zasegna privrzanicite na mihajlovistite, nekoi od niv se u{te ne se pomirile so sostojbata i pravat obidi da gi obnovat svoite rastureni organizacii, kako {to e slu~ajot so G. Xumaja.

So site tie merki bugarskata reakcija saka:

1. Da go za~uva zagrabeniot del od teritorijata na Makedonija, da go dr`i vo pokornost makedonskoto naselenie, za da mo`e polesno da go ograbuva;

2. Da go prisvoi makedonskoto pra{awe, otkako }e go pretvori vo ~isto bugarsko dr`avno pra{awe;

3. Da go podgotvi psiholo{ki i fakti~ki op{testvenoto mislewe, tuku i vo stranstvo, za eventualno osvojuvawe na ostanatite delovi od Makedonija, kako bugarski.

EKONOMSKATA SOSTOJBA I GRABE@OT NA MAKEDONSKOTO NASELENIE VO PETRI^KO

Kako {to ve}e pogore rekovme, teroristi~kata akcija na fa{isti~kata diktatura ima za cel se u{te da go dr`i vo ropska pot~inetost makedonskoto naselenie, za na toj na~in toa da bide polesno ograbuvano. I navistina, krajno bednata sostojba vo koja se nao|a makedonskoto naselenie vo Petri~ko ne mo`e, ili skoro ne mo`e, da se sporedi so niedno drugo bugarsko naselenie vo raznite delovi na Bugarija

Bezobyirniot grabe` na produktite na makedonskite stopanstvenici, golemite dano~ni te{kotii i postojanoto tormozewe, do takov stepen materijalno go isto{tija naselenieto, {to toa nema vo xebot nitu dva leva kibrit da si kupi.

So sopstveni u{i slu{nav od makedonskite selani i gra|ani vo G. Xumajsko kako raska`uvaat deka pri zapi{uvaweto na svoite deca vo u~ili{tata, namesto pari, za da gi platat taksite, nosele jajca, mleko i drugi produkti. Naselenieto sistematski nedovolno jade, a mnogu ~esto i bukvalno gladuva.

Edinstvena negova hrana e p~enkarnoto bra{no, vo najdobrite slu~ai izme{ano so bra{no od ja~men. Vidov dvajca rabotnici koi odea od selo na rabota vo rudnikot Srbinovo (G. Xumaja) da jadat branica, napravena od bra{not od ja~men i `r` izme{ano so trici. Koga gi pra{av, takov li vi e lebot vo seloto, tie se pdonasemeaja i odgovorija. - Ne toa e banica, lebot ni e u{te polo{, no ~esto i nego go nema i zatoa odime na rabota vo rudnikot.

ZANIMAWE

Glavnoto zanimawe na makedonskoto naselenie vo Petri~ko e zemjodelstvoto 85 otsto od naselenieto se zanimava so zemjodelstvo, koe na zadru`ni na~ela gi eksploatira {umite. Pogolemiot broj od zemjata e neplodorodna, bidej}i nikakva gri`a ne se vodi od dr`avata i op{tinskite vlasti za nejzino odr`uvawe, pri {to ovaa okolnost mo{ne mnogu go ote`nuva zanimaweto na naselenieto. Prose~no, spored priznanieto na sofiskiot oblasten inspektor, koj {to bil vo obikolka na makedonskata oblast, na edno stopanstvo se pa|a od 6,7 dekari obrabotliva zemja, {to spored gustinata na naselenieto vo odnos na ona na Bugarija e zna~itelno pomala. Taka, na primer, oficijalnata statistika ja dava slednata slika:

Na eden kvadraten kilometar po okolija se pa|a:

G. Xumajsko - 28,6 du{i; Petri~ko - 32,9; Nevrokopsko - 26,7; Razlo{ko - 25,3; Sv. Vra~ko - 24,8.

Taa nenormalna sostojba mo`e da se objasni so nepravilnoto razdeluvawe na zemjata i nedostigot na edna silna stopanska politika od strana na bugarskata dr`ava

Dr`avna kra`ba

Golem del od zemjata (i toa najdobrata), koja{to be{e ostavena od turskite begovi, se zagrabi od dr`avata i raznite makedonski pqa~ka{i vo Nevrokopsko, G. Xumajsko, Razlo{ko i dr.

Dr`avata razdade mnogu od zemjata na svoite ~inovnici, dovedeni od vnatre{nosta na Bugarija, koi ne se zanimavaat so zemjodelstvo i ja davaat zemjata pod naem na bednoto makedonsko naselenie.

[umite {to zazemaat golemi prostranstva vo Makedonija (Petri~ko), isto taka, se sopstvenost na dr`avata i op{tinite, a samo eden, mnogu mal del, e sopstvenot na naselenieto.

Osven toa, golemi prostranstva, poradi toa {to se izlo`eni na vodni stihii, stojat neiskoristeni, a pri edna dobra stopanska politika, kako {to ve}e rekovme, tie mo`at da se pretvorat vo zlatni poliwa.

No, i taa zemja, koja{to mu pripa|a na makedonskiot selanec, ne seta se zasaduva so zrnesti i industriski kulturi. No, duri i pri celosno iskoristuvawe, ne mo`e naselenieto da proizvede produkti, koi, malku po malku, ja obezli~uvaat negovata egzistencija.

Eve, na primer, {to pretstavuva Gornoxumajskata okolija. Spored oficijalnata statistika, G. Xumajskata okolija se smeta za edna od onie okolii koi{to imaat najmnogu del od makedonskiot kraj. Spored nivnata presmetka, prose~no na edno stopanstvo ({to se sostoi od 10 du{i) se pa|a po 27 dekari.

I KAMENOT - OBRABOTLIV

^ovek koga }e pro~ita, }e pomisli navistina deka od gornoxumajci nikoj ne e podobar. Kakva e vsu{nost sostojbata. Vo taa brojka se vklu~uvaat i onie delovi zemji, {to so ni{to ne mo`at da se zasadat, (za{to se kamenesti i karpesti), no koi se proglasuvaat vo dr`avni agronomstva od naselenieto za obrabotliva po~va, za{to vo sprotiven slu~aj dr`avata }e im gi zeme. No duri i da se prifati ovaa brojka za vistinska, da vidime {to mo`e da izvle~e eden sopstvenik od nejzinata obrabotka. Samiot imav mo`nost da razgovaram so selanec od Gorno Orahovo, koj mi re~e deka minatata godina zasadil 27 dekari so p~enka, no so proizvodenoto koli~estvo odvaj mo`el da istera do po~etokot na proletta, (treba da se ima predvid deka toa selo ne proizveduva, ili sosema malku, drugi industriski kulturi). Vo nekoi sela, kako Logoda{ i dr., duri mnogumina koi zasaduvaat po 30-40 dekari ne mo`at da isteraat do novo sadewe. Toa se objasnuva so krajno malata plodorodnost na zemjata. Od eden dekar se dobiva od 70-120 kgr. p~enka, do 70 kgr. ja~men, a `ito skoro ne se see.

^ovek treba da vidi so svoite sopstveni o~i {to pretstavuva `ivotot, (na toa krajno trudoqubivo naselenie), osobeno na onie koi se izlo`eni na poroi{tata, za da ima pojasna pretstava.

Fa{isti~kata vlada ne edna{ rastrubi deka gi zapo~nala svoite merki za za~uvuvawe na nivite izlo`eni na poplavi. Vsu{nost, apsolutno ni{to ne e napraveno. Edinstvenata merka, {to bila prezemena da se sprovede, toa e kampawata za po{umuvawe. No, za da se dobie nu`niot efekt, naselenieto treba da ~eka 10-20 godini dodeka drvata izrasnat za da gi zaprat vodnite stihii.

A so taa po{umuva~ka kampawa, od druga strana, u{te pove}e se pritesnuva naselenieto - zo{to golemi prostranstva, koi porano slu`ele kako pa{a za dobitokot, sega se proglasuvaat za strogo ograni~eni perimetri - brani{ta, kako {to gi narekuva narodot, i so toa se odzema mo`nosta na naselenieto da ishranuva i pomalku dobitok, koj {to go ima.

U{te pove}e, od 19 maj navamu se sproveduva edna politika od planinskite i op{tinskite vlasti, so koja se stremi naselenieto da se prinudi da gi prodade svoite kozi, od koi edinstveno bedniot Makedonec o~ekuva malku mleko za svoite deca. Se dojde do takva sostojba, {to onoj koj e sopstvenik na edna ili nekolku kozi, da ne mo`e da gi pu{ti na pa{a duri i vo svoeto sopstveno par~e zemja. [tom padarite sretnat nekogo da ja vodi svojata koza (duri i da e saanska) mu se odzema i na sopstvenikot mu se izrekuva kazna od 100-500 leva, i posebno da plati taksa za da dobie dozvola da go pase svojot dobitok na odobrenite mesta. Mo{ne te{ka e sostojbata, isto taka, i na tutunoproizvoditelite. Proizvodstvoto na tutun vo celiot makedonski kraj e edno od najglavnite izvori za egzistencija. Po koli~estvo, makedonskata oblast e prva vo sporedba so drugite bugarski oblasti.

Spored oficijalnata statistika vo 1936 godina za proizvodstvo na tutun bile anga`irani vo makedonskata oblast 37.593 stopanstva so vkupno zasadeni 128.000 dekari. Koli~estvoto na tutun se presmetuva na 11.000.000 kgr. Prose~no na semejstvo se pa|a okolu 3-3,5 dekara.

Gornoxumajskata okolija, vo koja najmnogu se sadi tutun, eve kakva slika ni dava za sostojbata na tutunskiot proizvoditel. Od 5.604 stopanstva vo celata okolija, 4.300 se zanimavaat so proizvodstvo na tutun, koj {to e zasaden na povr{ina od 10.900 dekari, ili prose~no na stopanstvo se pa|a po 2,4 dekari. Od eden dekar prose~no se dobiva 60-70 kgr tutun, ili na semejstvo prose~no se pa|a po 140-150 kgr tutun. Duri vo nekoi sela kako Gramada, Le{nica, Troskovo i drugi se dobiva od 24 do 40 kgr po dekar. A vo oddelni sela, Srbinovo, Oranovo, @eleznica, Le{ko, Pade{ i drugi proizvoditelite imaat prose~no od 1-2 dekara zemja. Samiot centar Gorna Xumaja se prehranuva od odgleduvawe tutun. Edinstvenoto pra{awe, {to sega gi voznemiruva tutunoproizvoditelite, e uni{tuvaweto na {kartot i zgolemuvawe na cenata na tutunot.

SLEP KRAJ

Makedonskiot kraj vo kulturen i urbanisti~ki odnos mo{ne mnogu e zaostanat. Spored statistikata na Ministerstvoto za urbanizam, {to dava podatoci za Gornoxumajskata okolija, se gleda deka od vkupno 263,3 km pat, samo 30,1 km pat e trasiran i asfaltiran. Zna~i, edinstveniot pat {to mo`e da se smeta za pristoen, toa e patot {to vodi za Demir Hisar i toj se odr`uva za{to ima va`no strate{ko zna~ewe za bugarskite zavojuva~i. Apsolutno nikakva komunalna politika ne se sproveduva, ako se isklu~i angarijata na naselenieto za gradewe na nekoi malku potrebni pati{ta za naselenieto. A vo isto vreme, so milioni leva dr`avata ograbuva od ogoleniot grb na osiroma{enoto makedonsko naselenie. Specijalno udarni komandi se pra}aat vo selata od dano~nite i akciznite vlasti da ja popi{uvaat poku}ninata i imotot na onie {to ne platile razni danoci i kazni. Po pati{tata i krstopatite akciznite vlasti go presretnuvaat naselenieto i go pretresuvaat za da najdat {vercuvan tutun. Za edna cigara tutun, izrekuvaat po 2-3 iljadi leva kazna, a na mnogumina im go zaplenuvaat celiot tutun, za{to napravile edna cigara od svoeto sopstveno proizvodstvo.

Vremeto na obzornicite i na vojvodite

Na naselenieto mu se odzema i mo`nosta za prosveta. Na ~itali{tata ne im se odobruva skoro nikakva kulturno-prosvetna dejnost. Spored oficijalnite soop{tenija, nepismenosta e mnogu pogolema vo makedonskiot kraj vo sporedba so onie vo vnatre{nosta na Bugarija.

Taka, na primer, vo Dupni~kata okolija pri pregledot na 3.645 mladinci {to podle`at na voena obvrska, samo 1677 bile nepismeni, ili 4,6%, koga vo istoto vreme od pregledanite 3.215 mladinci vo Gornoxumajsko, 1.039 bile nepismeni, ili 32%.

Od seto ova ka`ano, se gleda mnogu dobro celosnoto, nacionalno-politi~koto i ekonomskoto nezakonie {to postoi vo makedonskiot kraj. Ovaa sostojba nesporno otkriva krajno blagoprijatna po~va za rabota i pri edna ispravna politika od strana na narodno-revolucionernite organizacii i klasnite partii mo`at da se dobijat dobri rezultti.

RASPOLO@ENIETO NA NASELENIETO

Pogolemiot broj od makedonskoto naselenie i begalcite se nastroeni protiv fa{isti~kata diktatura i nivnite organi, vo liceto na oddelni makedonski narodni pretstavnici obzorci, raznite pqa~ka{i vo Petri~ko, koi povtorno gi krevaat glavite, (takanare~enite vojvodi).

Isto taka, neprijatelski e odnosot na makedonskoto naselenie vo Petri~ko i protiv Cankov. Toj, zasega, nao|a svoi privrzanici samo vo liceto na najkorumpiranite makedonski pqa~ka{i (vojvodite). I zatoa, pred opasnosta da se vrati starata sostojba, naselenieto e ednoglasno vo odnosot kon Cankov i konkretnite nositeli na cankov{tinata, izdigaj}i go lozungot: Borba protiv Cankov i vojvodite!

Do izvesen stepen naselenieto vo Petri~ko e neprijatelski nastroeno i protiv BZNS na Gi~ev, dokolku negovite privrzenici vo makedonskiot kraj se vo blizok kontakt so lu|eto na Mihajlov. Treba da se ka`e deka vlijanieto na Zemjodelskiot sojuz Vrap~a e nezna~itelno.

Ako mo`e da se govori za vlijanie so pogolemo zna~ewe, a toa e na zemjodelcite - pladnenci. I toa se dol`i, glavno, zaradi nivnata neprijatelska politika kon vojvodite.

Tie, pladnencite, po makedonskoto pra{awe se najblisku do nas i celosno ja prifa}aat idejata za izgraduvawe na edno masovno narodno makedonsko dvi`ewe, koga }e se napu{ti praktikata na partiskoto razbirawe na makedonskoto naselenie. Vlijanieto na drugite partii nema apsolutno nikakvo zna~ewe, so mal isklu~ok na demokratite.

Golemo e vlijanieto na klasnata partija, osobeno vo Gornoxumajsko i Razlo{ko. Narodnite masi so otvoreni simpatii ja prifa}aat, makar i so najnezna~itelnata inicijativa na partijata, duri taa i formalno da ne proizleguva od nea.

Zasega, mo`e da se ka`e so najgolema sigurnost deka partijnosta po{iroko ne e navlezena vo makedonskiot kraj, kako {to navlegla sred narodot vo vnatre{nosta na Bugarija.

VLIJANIETO NA MAKEDONSKITE ORGANIZACII

Nasproti golemite gre{ki i levosektanskata politika, {to se sproveduva od levoto makedonsko krilo, sepak, najgolemo e negovoto vlijanie sred makedonskite narodni masi. Idejata i principite na starata VMRO na Goce ostanuvaat edinstvenoto zname na makedonskiot narod. I do denes, nasproti `estokostite vo nedale~noto minato, mnogu grupi, privrzenici na sandanizmot se so~uvani (Nevrokopsko, Melni~ko i dr). Najgolemata nesre}a e toa {to tamu organizaciono makedonskite idejni strui ne se opfateni, a ne e vo sostojba i VMRO(Ob.) kako organizacija, da gi opfati vo sebe, zaradi ednostavnata pri~ina {to taa se smeta kako komunisti~ka organizacija.

VMRO na Mihajlov celosno si ostanuva na starite pozicii, t.e. na frontot na bugarskite zavojuva~i. Inaku, kako organizaciona i politi~ka sila, taa ne pretstavuva ona {to be{e do 19 maj. Nejzinoto vlijanie nekolkukratno e namaleno. Se u{te golemi se nedorazbirawata vo samite nejzini redovi. Protiv otvorenata velikobugarska i revizionisti~ka politika, {to ja sproveduva grupata Obzor, zastanuvaat mnogumina dov~era{ni privrzenici i ~lenovi na VMRO-Mihajlov.

Op{to zemeno, golema e razo~aranosta od aktuelnata politika na sorabotka so bugarskite imperijalisti~ki i fa{isti~ki sredini. Oddelni li~nosti otvoreno se sprotivstavuvaat protiv Obzor. Slu~ajot so grupata okolu Makedonski glas. Gornoxumajskata mladina - nekolkumina biv{i mihajlovisti na ~elo so Stojan Popov i dr.

Od tie lica i grupi se pravi, makar i so golemi kolebawa, obid za dogovor so levite Makedonci (G.Xumaja, Plovdiv i dr.).

Pri takvata sostojba, mo`no e da se dojde do dogovor za zaedni~ka borba so izvesni grupi, koi {to, malku ili pove}e, imaat vlijanie sred makedonskite masi i stojat na posamostojni makedonski pozicii.

Toa zna~i deka koga nie go razobli~uvame onoj del od mihajlovistite, koi otvoreno se stavaat na stranata na najreakcionernite bugarski sredini i na stranata na Cankov i me|unarodniot fa{izam, treba da bideme vnimatelni kon drugiot del, koj {to, taka ili inaku, pravi seriozen obid da se oslobodi od tutorstvoto na bugarskite frakcioni i fa{isti~ki sredini.

Dokolku fa{isti~kata diktatura denes go poddr`uva reakcionerniot del od mihajlovistite i podgotvuva po~va povtorno da ja vrati mihajlovi{tinata vo makedonskiot kraj, vo toj slu~aj na{ata borba treba da bide naso~ena i protiv toj del, protiv mihajlov{tinata. Toj lozung e edinstveniot i najpopularniot {to mo`e da go sploti ogromnoto mnozinstvo od makedonskoto naselenie vo Petri~ko.

Vlijanieto na protogerovistite skoro bezna~ajno vo makedonskiot kraj. Tie imaat samo oddelni li~nosti, koi ne se odlikuvaat so vlijanie sred makedonskoto naselenie.

Protogerovistite, isto taka, ne se edinstveni. Kaj niv se sozdadeni dve strui: ednata na ~elo so [andanov, koja {to ima najmnogu privrzenici, e za edinstvena borba so levite Makedonci, drugata na ~elo so Krstan P.Todorov, koja e protiv sekakvo zbli`uvawe so komunistite i so levite Makedonci.

Formirawe na makedonski naroden front

Od druga strana, mnozina biv{i privrzenici na protogerovistite celosno pominale na na{ata strana i rabotat kako obedinisti, ili centralisti (Varna, Pleven, Sofija).

Vo op{ti crti, takov e odnosot na silite vo makedonskiot kraj, {to poka`uva deka dominiraat silite na demokratijata, a toa nesporno dava mo`nost za pobrzo izgraduvawe na makedonskiot naroden front.

Osnovnata zada~a na VMRO (Ob.) vo sega{niot moment e, ne da sozdava zatvoreni, sekta{ki nejzini grupi, tuku da gi naso~uva site svoi sili za pobrzo splotuvawe na razedinetite makedonski sili, na osnovata na edno ili nekolku zaedni~ki barawa, a poskoro sozdavawe na MAKEDONSKO NARODNO EDINSTVO (so golemi bukvi vo Izve{tajot - b.m.).

Zatoa, VMRO (Ob.) seta svoja aktivnost ja naso~uva za sozdavawe takva, pred se, rabota, kade se koncentrirani Makedoncite vo najraznovidni politi~ki, stopanski, kulturno-prosvetni, profesionalni, sportski i drugi organizacii na makedonskiot narod.

Privlekuva oddelni grupi na rabota, privrzenici na Sandanski, zemjodelci-pladnenci, mihajlovisti, bez da im prilepuva etiketa obedinisti, duri i da rabotat vo imeto na interesite na makedonskiot narod i se borat protiv fa{isti~kata diktatura i bezakonieto.

Idejata, koja obedinuva i se javuva kako zname na makedonskiot narod, toa e borbata za nacionalna nezavisnost. No toa e samo zaedni~kata ideja i krajnata cel, lozunzite, okolu koi se obedinuvaat narodnite makedonski masi, se tie {to neposredno ja zasegaat sega{nata polo`ba i op{tonacionalnite i ekonomski interesi.

KOMITETI ZA BORBA

Usilbite denes se naso~eni da se postigne dogovor me|u site partiski grupi, makedonskite nacionalni organizacii, site kulturno-prosvetni, stopanski i drugi organizacii za zaedni~ka dejnost.

Za taa cel, po~esto da se izbiraat op{togradski, selski i drugi op{ti komiteti za borba, koi }e bidat organi na edinstveniot makedonski front, a fakti~ki i organi na idnata edinstvena makedonska narodna organizacija.

Nie mislime deka vo makedonskiot kraj, dokolku e nacionalno poroben del od Makedonija, na prvo mesto treba da se postavat pra{awata {to imaat nacionalen karakter, pra{awa {to ednakvo gi zasegaat site, ili skoro site, makedonski sredini.

Dokolku bugarskite imperijalisti i fa{isti se stremat so site sredstva da go ubijat MAKEDONSKIOT KARAKTER NA BORBATA (so golemi bukvi vo Izve{tajot - b.m.), na{iot dolg e da bideme protiv taa politika i da im razjasnuvame na site Makedonci koi se negovite prijateli i neprijateli vo Bugarija i vo svetot, i istovremeno visoko da go izdigneme znameto na samostojnata makedonska borba.

Pri dene{nata sostojba, dokolku pri vodeweto na pregovori so oddelnite partii i organizacii se govori da se dojde do dogovor na Makedoncite, za edinstvena borba protiv fa{izmot i reakcijata vo Bugarija neophodno e istovremeno da se popularizira idejata za sozdavawe i na edinstvena makedonska narodna organizacija.

Toa sosema ne zna~i deka mehani~ki denes VMRO (Ob.) treba da se rasturi, naprotiv, dokolku paralelno so nea postojat i drugi makedonski revolucionerni organizacii, kako onie na Mihajlov i [andanov i pokrenuvaat drugi idei i principi, VMRO (Ob.) treba da se za~uva, pri {to se povisoko da go izdiga znameto na centralizmot.

No kako {to vo po~etokot rekovme, ne e cel taa da se nalo`i kako narodna organizacija, za{to taa toa ne mo`e da go stori, tuku da ja podgotvi po~vata vo procesot na borbata za sozdavawe na edinstvena ve}e makedonska narodna organizacija.

Nie mislime deka vo makedonskiot kraj, dokolku RP nemalo vo minatoto i ne e popularna sred naselenieto, nepravilno e taa da se sozdade ve{ta~ki. RP kako antifa{isti~ka organizacija ima izvonredno golemo zna~ewe za bugarskiot narod, za{to taa navistina vo minatoto se pretvorila vo narodna organizacija.

Tie odnosi vo makedonskiot kraj otsustvuvaat. I ako nie sega re{ime da sozdademe RP }e gi odvratime tie partiski elementi - pladnenci i dr.. koi rabotat kako Makedonci.

Nie mislime deka najdobrata forma, {to, zasega, od site bi se prifatila, toa e izgraduvaweto na makedonskiot naroden front. Sozdavawe na zaedni~ki komiteti vo mestata, {to }e ja koordiniraat dejnosta na celiot makedonski nacionalen i partiski aktiv {to rabotat vo najrazli~nite organizacii.

CEL-MAKEDONSKA PARTIJA

Taa forma denes na mnogu mesta se ~uvstvuva.

Organizacijata uspea, blagodarenie na taa forma na rabota vo Gorna Xumaja, da pribere okolu sebe pove}e od 240 du{i aktivisti i da opfati desetici masovni organizacii, koi brojat so desetici i stotici ~lenovi.

Istoto ne{to se vr{i skoro vo site drugi krai{ta na Makedonija i sred begalcite.

Taa forma e koja {to dade mo`nost na na{ite drugari da privle~at na rabota razni makedonski op{testvenici, kako S.Popov, [andanov, Hajdukov i dr, koi ne se nitu komunisti, nitu obedinisti i ne stanaa ~lenovi vo edna organizacija koja bi go nosela imeto - Rabotni~ka partija.

Pri utre{ni eventualni poblagoprijatni uslovi i pri edinstvena dejnost na borbata, zadol`itelno vo makedonskiot kraj }e se nalo`i potreba od sozdavawe na organizacija ili makedonska partija.

[to se odnesuva do KP, ne samo {to treba da se sozdade, no e krajno potrebna, za{to vo makedonskata oblast ne se vodi samo nacionalna borba, tuku i klasna, za{to rabotni{tvoto od den na den se pove}e raste, iako bavno se sozdava industrija - {umska, rudna, tutunska itn.

Potrebno e i pogolemo vnimanie od strana na revolucionernite rabotni~ki sindikati vo makedonskiot kraj.

Потоа време во Бугарското племе се издигнал некој си Самуил, кој се провозгласил за цар. Тој водел долги војни со Грците и ги изгонил од цела Бугарија, така дека при негово време Грците не смееле да се приближат таму...
„И така после смртта на Бугарскиот цар Владислав император Василиј, како собрал голема војска и множество кораби, започнал да ја завојува земјата и ја завладеал цела Бугарија, Рашка и Босна цела Далмација и сите крајбрежни области чак до пределите на Долна Далмација".

Читајте Дукљанскиот летопис