Уметник,биографија творештво

Sega ke "proshetame" malku vo renesansnata Germanija kade sozdaval mokjniot:
Albrecht Dürer(1471-1528)
Roden vo Ninberg,eden od najgolemite pretstavnici na renesansatavo togashna Germanija.
Slikar,drvorezec,grafichar i matematichar.Crtanje uchel vo rabotilnicata na ninbergshkite  majstori,a za prv pat vo 1495 god.odi vo Italija,kade gi kopira italijanskite majstori.Toj ja obedinuva italijanskata rana renesansa so ekspresiven stil na germanskiot  reformatorski period doadjajki do novi oblici na istrazuvanje.Raboti na mitoloshki i religiozni temi,no i se bavi so prirodata.Negovite akvareli na pejzazi,studii na rastenija i zivotni, svedochat za negovoto poznavanje na prirodata.Vo rabotilnicata  na svojot tatko kade se obuchuval za zlatar,Direr maksimalni go izzuchuva drvorezot(Apokalipsa) i bakrorezot,no so svoite grafiki maksimalno i odluchuvachki vlijael na populariziranje na reformatorstvo i humanizmot.Kako prv germanski umetnik,se posvetuva na teorijata na umetnosta,pa medju drugoto gi napravil i temelite na poznavanjeto na proporcijata.
Negovoto vkupno vkupno delo opfakja 70 sliki,900 crtezi,100 bakrorezi i 350 drvorezi.Vo Albertina 2003 godina e otvorena retrospektivna izlozba na negovite dela.Medju niv se naodja i negoviot poznat avtoportret izraboten vo maslo.


 


Изменето од mamma - 18.Април.2008 во 21:44

Pablo Pikaso




Avtoportret od 1896 godina

Pablo Diego Hose Francisko de Paula Nepomukeno Krispin Krispiniano de los Remedios Kiptiano de la Santisima Trinidad Ruiz Pikaso e roden na 25 Oktomvri 1881 vo Malaga, Spanija, kako prvo dete na Hose Ruiz Blasko i Maria Pikaso Lopez.
Tatkoto na Pikaso, bil onoj koj go otkril umetnickiot talentot na Pikaso i velel deka edinstvenata rabota sto vsu?nost negoviot sin znael da pravi e da crta, a i toj samiot bil slikar i recisi celiot svoj zivot rabotel kako profesor za umetnost vo ucili?teto za ubavi umetnosti i rabotel kako upravnik na lokalniot muzej vo Malaga. Od svojot tatko Pikaso ja naucil osnovata na akademskite umetnicki podgotovki, kako sto e crtanjeto na najrazlicni figuri i tehnikata maslo na platno. Toa go steknal gledajki go svojot tatko kako crta i dobil inspiracija da sozdade svoja umetnost. Pikaso vo tekot na svoeto detstvo posetuval i casovi po umetnost, najcesto vo tie kade negoviot tatko predaval, a nikogas ne go zavrsil svoeto visoko obrazovanie na studii na Akademijata na Umetnosti vo Madrid, koe go napustil vo prvata godina od studiite.

Prvata slika Pikaso ja nacrtal na vozrast od 8 godini -Pikador- 1889 godina.

Za vreme na nemirite koj se slucuvale vo Evropa, t.e spanskata gragjanska vojna, Prvata svetska vojna i Vtorata svetska vojna, Pikaso ostanal neutralen, odbovajki da se bori za bilo cija strana, vo svojata drzava. Pikaso vakviot svoj stav go objasnuval so toa sto toj sebe si se dozivuval kako miroqubiv covek, a nekoj pak go obvinuvale deka toj imal pogolem problem so svojot strav, otkolku so svoite principi.

Muzejot Pikaso vo Barselona sodrzi golem broj na dela od negoviot ran period, sozdadeni vo periodot koga toj se podgotvuval da ja napusti Spanija. Vo istiot ovoj muzej se i delata na negoviot blizok prijatel i licen sekretar Haime Sabarties. Vo muzejot se dela koj toj gi izrabotuval pod tutorstvo na svojot tatko, kako i retko videni dela koi gi napravil vo svojata docna starost, kade se voocuva klasikata.

Pikaso vo golem del od svoite dela koristel harlequins osobeno vo svojite takanareceni Sin i Rozov period, a toa podocna i stanuva negov licen simbol. Vo 1930 godina, ovoj svoj motiv toj go zamenuva so minotaurot, koj podocna ke bide cesto koristen vo negovite dela. Toa moze da se prepoznae i vo negovoto najpoznato delo i belegot na 20 vek, Gernika.

Ginisovata kniga go imenuva Pikaso kako najploden slikar voopsto vo istorijata. Za vreme na svojot zivot toj sozdal 13.500 sliki, 100.000 skici i garvuri, 34.000 ilustracii i 300 skulpturi.

Pocinal na 8 april 1973 godina, a vo istorijata e zapomnat kako eden od najpoznatite slikari na umetnosta na 20 vek i kako najgolemoto i najznacajnoto ime na spanskoto slikarstvo.

Pablo Pikaso e tatkoto na kubizmot kako nov umetnicki pravec vo sovremenata umetnost.





Guernica 1937






Figuri na plaza



Violina i gitara



Stariot gitarist



Apstrakcija

Изменето од moira - 03.Мај.2008 во 02:06

La vergine di Guadalupe

Leonid Kogan

Leonid Kogan e roden vo Dnepropetrovsk na 14.11.1924 godina. Pocnal da uci violina na 6 godini kaj prof. I. Goldberg, a potoa kaj F. Jampolski. Vo 1933 godina pobeduva na oblasniot konk*rs. Vo 1934 god. se preselil vo Moskva vo specijalnata detska grupa pri Moskovskata drzavna konzervatorija vo klasata na prof. Jampolski.
Vo 1941 debitiral so Moskovskata filharmonija vo Bolshoi Zal izveduvajki go Bramsoviot koncert. Od 1943-1948 studira vo klasata na Jampolski; 1943 god. e pobednik na prv svetski konk*rs ma mladi studenti vo Praga.
1949-gi ispolnuva site 24 kaprisi na Paganini vo edna vecer;
1951-pobeda na konk*rsot Kralica Elizabeta vo Brisel i ottogas zapocnuva intezivna koncertna dejnost i zapisi na ploci;
1952 god. zapo~nuva so pedago{ka rabota na Moskovskiot konzervatorium;
1957- izveduva ciklus od 18 violinski koncerta vo 6 dena vo Moskva;
Od 1963 e professor i naroden artist na Rusija, a 1965 dobitnik na premijata na Lenin;
Snimeni se 2 filma za nego i negovata violina;
1982 izvedba premierna na Godi{nite vremiwa od A. Vivaldi vo Cirih;
1982 e proglasen za po~esen akademik na Santa Checilija vo Rim;
na 16.12.1982 go ipsolnuva koncertot na Betoven vo Viena, a na 17.12.1982 umira vo voz patuvajki vo Jaroslav vo Rusija na koncert.

Ova bukvalno vo najkratkio mozni crti se sto moze da se kaze za nego... Inaku e eden od najgolemite violinisti na 20 vek... covek koj bil [posteden za vrem na vtorata svetska vojna ali zatoa bil praten na Sibir i zaedno so svojot profesor ziveel 4 godini kade sto uspeal da ja sovlada do sovrsentvo violinskata tehnika...
Spored mngumina se smeta za reinkarnacija na Paganini..
Mozebi e edinstveniot na koj mu se dozvolilo da ja poseduva odreden period od svojot zivot violinata na Paganini se so cel da snimi sto e mozno poveke dela so taa violina... Ovaa privilegija ja dobivaat samo pobednicite na konk*rsot Paganini... ova misalm deka e dovolno... vo prodolzeni ke dostavam nekolku sliki odneog i nekolku linkovi kade moze da go slusnete...
      

http://youtube.com/watch?v=7HaZMCD6lKM
http://youtube.com/watch?v=7HaZMCD6lKM

Изменето од barmomk1 - 14.Мај.2008 во 22:19

Bravo za Monuska, sakav i jas da pisuvam za Klod Mone, pa eve samo ke dodadam edna recenica.  Za da se sfati deloto na Mone, treba da se ima predvid recenicata na Pol Sezan:"Mone e samo oko, no kakvo oko!"..

Изменето од anastea - 15.Мај.2008 во 01:02

anastea напиша: <FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size=2>Bravo za Monuska, sakav i jas da pisuvam za Klod Mone, pa eve samo ke dodadam edna recenica.  Za da se sfati deloto na Mone, treba da se ima predvid recenicata na Pol Sezan:"Mone e samo oko, no kakvo oko!".. I uste edna interesna slika od nego: "Afion i detali"

навистина убава слика

Преубаво, што би можеле ние обичните смртници да кажеме за нив. Да си дозволиш да ставиш репродукција(постер) дома у дневна, мене мие срам, ама убаво ми е кога ги гледам лотосите или како Claude Monet (1840-1926) ги нарекува нимфи (nimpheas), у рамка со паспарту, башка сунцокрети дирекно од Rijksmuseum....тешка мизерија, жртви на задоволството. Да дае горниот или долниот да имаме кѝсмет малку камен да видиме и друго у живо, LIVE